Dolomiti že desetletja veljajo za eno najlepših in najbolj zaželenih plezalnih območij v Evropi. Njihove stene, znameniti stolpi in bogata alpinistična zgodovina privabljajo plezalce z vsega sveta. Nič drugače ni bilo tudi letos, ko smo člani Alpinističnega odseka TAM Maribor tradicionalni poletni tabor ponovno preživeli med njihovimi mogočnimi vrhovi.
Dolomiti že desetletja veljajo za eno najlepših in najbolj zaželenih plezalnih območij v Evropi. Njihove stene, znameniti stolpi in bogata alpinistična zgodovina privabljajo plezalce z vsega sveta. Nič drugače ni bilo tudi letos, ko smo člani Alpinističnega odseka TAM Maribor tradicionalni poletni tabor ponovno preživeli med njihovimi mogočnimi vrhovi.
Uradni termin tabora je potekal med 25. in 28. junijem 2026, vendar so nekateri člani v Dolomite prispeli že nekaj dni prej, prvi že 21. junija, medtem ko so drugi po uradnem zaključku ostali še nekaj dni in nadaljevali z vzponi. Skupno se nas je v različnih obdobjih tabora zbralo 24 članov AO TAM Maribor, med njimi tudi trije alpinistični pripravniki, ki so pod vodstvom izkušenejših članov pridobivali dragocene izkušnje v značilnem dolomitskem svetu.
Našo bazo smo postavili v kampu Saas Dlacia, ki se je ponovno izkazal kot odlična izbira. Ugodne cene, prijazno in ustrežljivo osebje ter odlična lokacija so predstavljali izvrstno izhodišče za vsakodnevne plezalne in pohodniške podvige. Ure brez plezanja so bile dobro izkoriščene sproščenemu druženju, pripravi hrane, pripravi načrtov za naslednji dan, izmenjavi plezalnih zgodb in igranju kitare, ki je poskrbela za prijetno vzdušje.
Vreme nam je bilo skoraj ves čas izjemno naklonjeno. Sončni dnevi z občasnimi rahlimi padavinami, so omogočili številne vzpone, le v četrtek popoldne nas je presenetilo silovito neurje, ki je nekaterim celo zalilo šotore. Kljub temu dobra volja ni popustila – tudi takšne nevšečnosti sodijo med tiste zgodbe, ki jih na taborih še dolgo pripovedujemo z nasmehom.
Plezalni dnevi so bili zelo raznoliki. Nekateri so izbirali klasične večraztežajne smeri, drugi zahtevnejše izzive, tretji pa so dneve namenili športnemu plezanju na odlično urejenih plezališčih v okolici ali raziskovanju okoliških vrhov po planinskih poteh. Tako je vsak našel primeren izziv glede na svoje znanje, izkušnje in cilje.
Med opravljenimi vzponi velja omeniti nekaj najbolj prepoznavnih smeri. Naveze so uspešno preplezale znameniti Terzo Spigolo v Tofani di Rozes, priljubljeno smer Pera Forada na Piccolo Lagazuoiu, smeri Via Steger in Freccia Bis na Prvi Selli, Westkante na Torre Firenze, Dall’Oglio na Cimi del Lago, Via Dibona na Torre del Barancio, Nordwand Pompanin na Torre Lusy, Comici na Torre Piccola di Falzarego ter smer Ada na Col dei Bos. Opravljeni vzponi so segali od lažjih klasičnih smeri do zahtevnosti VI-, kar kaže na raznolikost plezalnih ciljev in dobro pripravljenost udeležencev.
Posebno vrednost tabora pa predstavljajo predvsem izkušnje, ki jih ni mogoče zapisati v alpinistični dnevnik. Pripravniki so lahko iz prve roke spoznavali dolomitsko skalo, orientacijo v velikih stenah in organizacijo plezanja v visokogorju, izkušenejši člani pa so svoje znanje nesebično delili z manj izkušenimi generacijami. Prav takšno medsebojno sodelovanje in prenos izkušenj sta eno izmed najpomembnejših poslanstev našega odseka.
Seveda ni manjkalo niti dogodivščin, ki jih lahko prinese le taborjenje. Eden izmed članov je s svojim znanjem avtomehanike priskočil na pomoč pri okvari avtomobila. S skupnimi močmi, dobro organizacijo in pomočjo, ki je prispela iz Slovenije skupaj z rezervnim delom in potrebnim orodjem, je bila težava uspešno odpravljena. Še en dokaz, da alpinisti ne rešujemo le zapletenih prehodov v stenah.
Ob večernih druženjih so nastajale tudi zgodbe, ki bodo med člani odmevale še dolgo. Mednje gotovo sodi tudi prigoda z »improvizirano čelado«, o kateri bomo podrobnosti raje obdržali za pogovore ob naslednjem snidenju. Prav takšne zgodbe ustvarjajo tisto posebno vez med udeleženci, ki je ni mogoče opisati zgolj s seznamom vzponov.
Ko se ozremo na pretekli teden, ugotovimo, da uspešnega tabora ne merimo le po številu preplezanih smeri. Štejejo skupni kilometri dostopov, zgodnja jutra, varno opravljeni vzponi, medsebojna pomoč, večerni smeh, nova prijateljstva in izkušnje, ki jih odnesemo domov. Tudi letošnji dolomitski tabor je ponovno dokazal, da je prav povezanost članov tista, zaradi katere se vsako leto znova radi vračamo med dolomitske stolpe.
Naj se ob tej priložnosti zahvalimo vsem udeležencem za prijetno družbo, odgovoren odnos in dobro voljo. Verjamemo, da bodo letošnja doživetja še dolgo ostala v spominu, hkrati pa že predstavljajo lepo popotnico za prihodnje skupne alpinistične dogodivščine.
David Vodušek
PD TAM Maribor, 13.07.2026 – Tabor v Dolomitih 2026
