Gozd Fontainebleau, eden najdragocenejših naravnih, kulturnih in tudi plezalnih prostorov Evrope, je od 10. julija 2026 v plamenih. Požar, ki se je začel na več ločenih žariščih, je zajel območje Trois‑Pignons, Apremont, Franchard in druge sektorje, verjetno tudi tiste, ki jih plezalci poznajo kot srce balvanskega sveta. Doslej je zgorelo več kot 800 hektarjev, nekateri francoski viri pa navajajo že čez 1300 hektarjev prizadetega gozda. Dim je nad Parizom viden kot siv pas, ki se vleče čez prestolnico.
In vendar – v istem času, ko se gozd spreminja v pepel, se Francija v Parizu baha z vojaško parado, oklepniki, preleti letal in demonstracijo moči. Ironija je skoraj preveč očitna: medtem ko se država kaže kot vojaška sila, je popolnoma nemočna pred ognjem, ki ji požira enega najpomembnejših naravnih in kulturnih krajev.
Gozd, ki je oblikoval umetnost – in plezanje
Fontainebleau ni le plezališče. Je kraj, kjer so slikali Rousseau, Millet, Corot, Daubigny, Monet, Sisley, Renoir. Tu je nastala moderna krajina, tu se je rodila ideja slikanja na motivu, tu je nastala prva »rezerva umetnosti« na svetu – leta 1861 jo je razglasil Napoleon III, da bi zaščitil pokrajino pred sečnjo.
Danes ta ista pokrajina gori.
Sektor Apremont, kjer so slikali Rousseau, Corot in Díaz de la Peña, je med prizadetimi. Fontainebleau je postal simbol izgube: izgube umetnosti, izgube narave, izgube plezalnega prostora, izgube zgodovine.
Skoraj tisoč ljudi se je v začetku junija udeležilo 5. festivala »Oh my bloc!« v Milly-la-Forêtu (Essonne). Dogodek je pozdravil amaterje in navdušence nad tem vse bolj priljubljenim športom ter služil tudi kot prikaz na najboljše prakse za spoštovanje gozda.
Plezališče, ki ga je oblikovala narava – in ki ga zdaj narava uničuje
Fontainebleau je balvanski svet, ki ga plezalci poznajo kot svetišče. V peščenih balvanih, mehki podrasti, pod borovimi gozdovi, so v labirintih med skalami »zrasli« nekateri najbolj svetovno znani alpinisti, tam je plezala zvezda Janja Garnbret. Požar naj bi prizadel ravno tiste sektorje, kjer je balvaniranje najbolj živo.
Če je to res bodo posledice velike: balvani so bili izpostavljeni ekstremni vročini, kar lahko povzroči razpoke, podrast, ki stabilizira peščena tla, je zgorela – erozija bo napredovala, dostopne poti bodo poškodovane, nekateri sektorji bodo zaprti mesece ali leta, ekosistem bo potreboval desetletje za obnovo.
Plezalna skupnost v Franciji je že izrazila zaskrbljenost: Fontainebleau bo po požaru drugačen. Morda za vedno.
Fontainebleau in njegov gozd je UNESCO priznal kot biosferni rezervat, kar pomeni, da gre za ozemlje, ki v središču svojih vrednot postavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostni razvoj. Predstavlja tudi impresiven biološki rezervoar z zelo bogatimi in raznolikimi habitati.
Človeška nemoč ob ognju
Francoski mediji poročajo o 400–800 gasilcih, ki se borijo z ognjem, ter o 130 letalih, vključno z vodnimi bombniki iz Kanade. Kljub temu je požar še vedno aktiven. Suša, vročinski valovi in veter so ustvarili pogoje, v katerih je gozd “sušen kot nikoli”, kot so zapisali gasilci.
Notranji minister Laurent Nuñez je potrdil, da je požar izbruhnil na več točkah, kar kaže na človeško povzročeno katastrofo. Če se kriminalna sled potrdi, storilcem grozi do 15 let zapora, v primeru smrtnih žrtev pa celo dosmrtna kazen.
Toda kazni ne bodo vrnile izgubljenega gozda.
In medtem v Parizu – parada
Medtem ko gasilci, kmetje, ljudje v Fontainebleauju poskušajo zadržati ognjene fronte, se v Parizu odvija vojaška parada. Tanki, oklepniki, preleti letal, politični govori, nacionalna simbolika. Država kaže svojo (ne)moč, medtem ko je pred naravo popolnoma nemočna.
Vprašanje, ki se postavlja, je preprosto: Ali politiki sploh vidijo, kaj se dogaja?
Ali razumejo, da je največja grožnja Franciji – in Evropi – danes (včeraj, jutri) suša, vročina, požari, podnebni ekstremi? Ne tanki, ne rakete, ne parade. Ne tuje vojske.
Fontainebleau gori. In to je opomin, ki bi moral biti glasnejši od vsake vojaške godbe.
PN
