Vroč teden ni prav nič planinsko vroč na novičarskih straneh. Aleš Česen še vedno predstavlja zelo uspešen podvig na Gašerbrumu III, ki je njemu in Tomu Livingstonu uspel pred kratkim. Prav tako na družabnih omrežjih dodaja podrobnosti …
Jelena Justin v Gorenjskem Glasu tokrat predstavlja Dolkovo špico (2591 m). Meni, da je zaradi izjemne soseščine markantnih gora malce zapostavljena. Gre za izjemen razglednik, na katerega popelje predstavljena pot čez Kriško steno na Dolkovo špico.
V Primorskem dnevniku je Jaruška Majovski zapisala novico o beloglavem jastrebu, ki bo po okrevanju odletel na prostost. Na območju Rezervata jezera Cornino so ga našli julija, ko je bil v šibkem zdravstvenem stanju. Gre za ptica, ki že 31 let preletava vzhodne Alpe.
V Deluje pogovor Urše Izgoršek z Vikijem Grošljem, ki že v naslovu pove, da je alpinist najbolj miren, ko imam rezervirano vozovnico za Nepal. Viki pravi še, da je imel srečo. Zahtevne alpinistične cilje so v življenju 72-letnika zamenjali drugi, predvsem humanitarni in kulturni, pisanje knjig, predavanja, filmi. Spomladi vrnil s 60. obiska Nepala v celotni Himalaji pa je bil več kot 70-krat ga ta svet še vedno enako mika kot takrat, ko se je z odpravo na Makalu leta 1975 prvič podal v najvišje gorstvo sveta. Tja se bo vrnil prihodnjo pomlad, ko bo minilo 50 let, odkar so slovenski alpinisti osvojili svoj prvi osemtisočak in začeli pisati zgodovino himalajizma.
V Slovenskih novicahje več člankov povezanih s planinsko vsebino.
Dotaknili so se spregledane teme. Kljub vsej popularnosti “prostovoljnega reševanja” stroški naraščajo v nebo. Nina Blagojević (se) je zato vprašala: Kdo plača stroške helikopterskega reševanja, če pomoč potrebuje pes ali turist v natikačih? Dokaj površen odgovor se glasi tako, da kritje stroškov intervencijskega reševanja ureja zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. V resnici gre pa vse dokaj pavšalno in povsem nepregledno na davkoplačevalski račun. Človek bi pričakoval zapisane zneske …
Janez Mihovec se je po razgled odpravil na severno stran Košute. Meni, da na poti do 1727 metrov visokega Hajnževega Praprotnika ne bomo srečali veliko ljudi. In še enkrat več na bok izredno popularne in precej preobljudene (ne)samotne planine, ki se kot nekakšna velika kopa nad Ljubljansko kotlino dviga. Gre za planino Dol na severni strani Velike planine, ki jo sicer tvori kopica planin. Ravna planina Dol je po mnenju stroke nastala še v časih, ko se je reka Kamniška bistrica zlivala v Panonsko morje. Gre za izsekano območje, ki je nastalo pred in po 2. vojni. Z Dola pa so les spravljali s samotežno žičnico na Kopišča. Danes je seveda cesta tista, po kateri se vozi les v dolino. Cesta pa se je grdo in po nepotrebnem zajedla v Rzenik, a seveda v SN za kritiko ni prostora …
Matej Podgoršek vam na SiOlu prav tako ponuja izlet na planine. In sicer iz doline na idilične Zajamnike. In sestop skozi Voje.
