Tedenski pregled časo-pisja, …
Barbara Štor in Mark Saksida sta za TV Slovenija pripravila prispevek kjer ugotavljata, da koča (hotel) na Okrešlju še ni dokončana, cena projekta se je v petih letih podvojila. Po trenutnih načrtih bi projekt lahko končali prihodnjo jesen. Kmalu bo minilo pet let, odkar so položili temeljni kamen za kočo na Okrešlju. A ta še vedno ni dokončana. Frischaufov dom je sicer zgrajen, a morajo urediti še notranjost. Da bi dokončali Frischaufov dom, potrebujejo še slab milijon evrov. Trenutno urejajo elektro in strojne inštalacije, nato bo na vrsto prišlo opremljanje. “Poleg tega je treba pripeljati nov vod električne energije, tako da dela je še kar precej,” je pojasnil vodja projektov na Planinski zvezi Slovenije Miro Eržen. “Kar se samega dela tiče, bi lahko v naslednjem letu dokončali, ampak glavni problem so pa seveda finance,” je k temu dodal predsednik Planinskega društva Celje Matica Brane Povše. Cena projekta se je namreč v tem času podvojila. “Predračun je bil nekaj čez 800.000 evrov in toliko smo že tudi vložili, zdaj pa potrebujemo še približno 800.000.” Pred mesecem dni je tako celjsko planinsko društvo najelo posojilo, pri nabiranju denarja jim pomaga tudi Planinska zveza. “Trenutno se pogovarjamo z ministrstvom za gospodarstvo za sistemski zakon za financiranje koč, ki upamo, da bo sprejet še v tem mandatu in bi potem iz tega dela lahko dobili dodatna sredstva,” je pojasnil Eržen. Po trenutnih načrtih bi sicer projekt lahko končali prihodnjo jesen, za zdaj pa je pohodnikom na Okrešlju na voljo manjša lesena brunarica. “Bivališča sicer ni, je pa oskrba, da se dobiti hrano, čaj, kavo in pa nekaj pijače,” je še dejal Povše. V novi koči bo lahko prespalo okoli 50 planincev, osrednji prostor pa bo jedilnica z 80 sedeži.
Voditelj Edvard Žitnik je v intervjuju gostil Iztoka Tomazina – zdravnik, alpinist, himalajec, gorski in letalski reševalec, letalec, fotograf, publicist, predavatelj in pesnik. Kot omenja v eni od svojih novejših knjig z naslovom Naveza, ki jo je napisal v soavtorstvu s prijateljem in gorskim tovarišem Tomom Virkom, se je rodil kot precej »kilavo dete«. Brez pomoči medicine v najzgodnejši mladosti ne bi preživel in ta “dolg” z veseljem odplačuje večji del svojega življenja kot predan zdravnik in reševalec. https://365.rtvslo.si/podkast/intervju-avdio/175145953
Ž. E. Č. pa je v goste povabila v oddaji Dobro jutro dejal podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Miha Primca. Govorila sta o tem, da gorsko kampiranje na prostem ni nedolžna pustolovščina. Postavljeni bivaki niso počitniška destinacija. V gorah je vedno bolj priljubljeno kampiranje na prostem – marsikdo si namreč želi za družbena omrežja posneti čarobne fotografije prenočevanja v tišini pod zvezdami. Divje kampiranje pa je nevarno, neodgovorno in zakonsko prepovedano.
Miha Drozg in Maja Sodja sta za 24ur focus pripravila prispevek: Plezanje skozi oči mojstrov vertikale. 34-letnega Jerneja Krudra in 31-letnega Domna Škofica je plezanje prevzelo že v otroštvu. Oba sta leta posvetila tekmovalnemu plezanju, nizala uspehe, osvajala kolajne in dvigovala pokale. Danes pa je njun plezalni fokus usmerjen v skalo. V naravo, ki postavlja edinstvene smeri, in kjer motivacije ne zmanjka.
Na SiOlu Matej Podgoršek piše o neznani gori Khurdopin Sar (6.310 metrov). Aleš Česen na odpravo na šesttisočaka, o katerem ne ve ničesar. Manj kot leto po prvenstveni smeri po zahodnem grebenu na Gašerbrum III, se slovenski alpinist Aleš Česen vrača v Karakorum, tokrat v navezi z avstrijskim soplezalcem in jadralnim padalcem Lukasom Werlejem. Njun cilj je zahodna stena gore Khurdopin Sar (6.310 metrov). Gre za zelo malo raziskano območje in zato uporabnih informacij o gori in steni še nimata. Odprava Aleša Česna in Lukasa Werleja traja od 14. julija do 15. avgusta 2025.
Isti avtor vabi z idilične planine Dolga njiva na razgledni Košutnikov turn …
Skrivnosti vodenih tur: Eva Cimbola v hribih s planinsko vodnico. Slovenske gore niso le prostor razgledov in tišine, so kraj, kjer človek znova najde stik s svojo notranjostjo, kjer vsak korak pomeni oddih od vsakdanjika in vsaka pot odpira prostor za sveže misli. Mnogim med nami je hoja v hribe način, kako zadihati s polnimi pljuči, najti notranji mir in začutiti naravo v njenem najbolj pristnem ritmu. In prav zato nas hribi vedno znova pokličejo, ne le zaradi cilja, ampak tudi zaradi poti, ki nas oblikuje. To čustveno izpopolnjujočo izkušnjo prinaša tudi serija Z Evo v hribe, ki jo spremljamo na Siol.net.
N.P. pri Slovenskih novicah piše, da je Jasna doživela šok na Mangartskem sedlu: »V posmeh vsem Slovencem, ki nas je sram gledati …« Planinska koča na Mangartskem sedlu, priljubljena točka pohodnikov in turistov z vsega sveta, je na višku sezone zaprta.
Tina Horvat pa vabi pod gorski grebeno Olševe, na skrajno severozahodnem delu Savinjske doline, kjer leži razpotegnjena gorska vasica Podolševa. Skupaj s Solčavo in tremi vzporednimi ledeniškimi dolinami – Logarsko ter Robanovim in Matkovim kotom, tvori Solčavsko, osupljivo lepo alpsko pokrajino, ki si jo delita gorovji Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe. Tu je vsak pogled v resnici lepši od najlepše razglednice ali fotografije na družabnih omrežjih in obiskovalci imajo občutek, da so se znašli v pravljici. Reči, ki so v dolinah samoumevne, tukaj ne bomo našli. Neuradno je Podolševa naša najvišja vas, saj leži n…
N.Č. pa sporoča, da je pohodnik naletel na skrivnostne razbitine letala tik pod vrhom Konja. Uporabnik je na spletnem forumu objavil objavil fotografijo neznanega strmoglavljenega letala tik pod vrhom Konj v Kamniških Alpah. Svojo objavo je opremil s koordinatami (46.3298610, 14.6381289), kar je dodatno vzbudilo zanimanje, saj mediji o kakšnem padcu letala v Sloveniji v zadnjem času niso poročali. Kljub začetni skrbi med pohodniki se je izkazalo, da razbitina letala v bližini vrha Konj ni posledica tragedije. Kot kaže, ne gre za resnično letalsko nesrečo, temveč, kot so sporočili s PU Ljubljana, gre za del obsežne mednarodne vojaške vaje Jadranski udar 2025, ki se je končala junija, a do danes letala še niso pospravili.
Janez Mihovec pa je odšel na ulico pastirskih stanov. Na idilični planini Zajamniki na robu pokljuške planote očarajo planšarski stanovi in čudoviti razgledi.
M.G. v Dnevniku o stampedo v planinah: Čreda krav poteptala pohodnico. Nedeljski izlet v planine ob jezeru Giglach v osrednji Avstriji se je za 44-letno pohodnico končal z resnimi poškodbami, potem ko jo je poteptala čreda krav. Živali naj bi vznemiril planinkin pes.
Siniša Germovšek iz Bovca piše o načrtovani (ne)ureditvi na prelazu Vršič in vrhuncu poletne sezone:
“Deset dni pred vrhuncem letošnje poletne sezone sem se v sredo, 2. julija, odpravil na krožno pot po predelski cesti do Kranjske Gore in čez Vršič nazaj v Bovec. Takoj za jezerom Jasna, za tablo, ki označuje kraj, so postavljene zapornice, dela so lepo zaključena in manjka samo še vklop elektrike in samopostrežnih blagajn. Enako je na drugi, naši strani, streljaj pred Mlinarico, kjer je bilo že pred leti, ob obnovi tega dela ceste, urejeno parkirišče. Jeseni bodo na prelazu zaključili dela in preverili nov prometni režim, ki bo uveden za dva poletna meseca v letu 2026. Težko si predstavljam, kakšne izkušnje se bodo pridobile v jesenskem času, ko je neprimerno manj prometa in ni predvideno, da se bodo zapornice za tranzitni promet zapirale. Kaže, da bo eksperiment omejevanja prometa na cesti čez prelaz Vršič prava pustolovščina. Prihod na Vršič me je zelo razočaral in osebno ne pomnim, da je bil kdajkoli v minulih 45 letih v tako žalostnem stanju. Razumljivo je, da podobe začasno zapuščenega gradbišča ne moremo jemati kot promocijo, vendar pa se ne bi smelo zgoditi, da tik pred vrhuncem poletne sezone na prelazu prevladuje vtis zanemarjenosti in neskrbnosti. Trop ovac se stiska v majhni senčki na naši strani in prijazna prodajalka spominkov mi je pojasnila, da je glavni trop na planini Mala Mojstrovka, ubežne ovce pa so na Vršiču zato, ker so vajene, da jih obiskovalci razvajajo s smokiji in podobnimi priboljški. Za letošnje poletje velja enak režim kot prejšnja leta in redarji skrbijo, da je cesta prevozna, zato so povsem odveč kamnite ovire ob sveže asfaltirani cesti.
Ogled stanja je odprl veliko vprašanj, na katera še ni odgovorov. Potem ko prevoziš zapornice, ni na dvajsetih kilometrih ceste med zapornicami nobene razlike med vozili v tranzitu in vozili, ki bodo parkirala na Vršiču, zato se sprašujem, koga in zakaj bodo čakala vozila na parkirnem pasu, ko se bo zapornica spustila zaradi prodanih 92 parkirišč, ki ure in ure ne bodo zasedena, odvisno od tega, kaj bo imetnik parkirnega listka počel, lahko tudi cel dan. Zelo pomembno je naslednje. V kolikor velja večkrat poudarjeno dejstvo, da ne bo časovne omejitve za vozila, ki so v tranzitu, potem zapornice nimajo nobenega smisla in so nepotrebne, zato jih bo potrebno čim prej odstraniti! Ključno pa je še nekaj drugega. Če se ne motim, je za postavitev pasje ute in za zavarovanje njive pred divjadjo potrebno v Triglavskem narodnem parku pridobiti mnenje. Za resnično velik poseg, kot je bil izveden na državni cesti, pa niso potrebna soglasja in ni potrebno gradbeno dovoljenje, kar je očitno nezakonito ravnanje. Zaradi krajšanja pravice do nemotene uporabe državne ceste pa bi (bo) imelo Ustavno sodišče RS lahko delo pri odločanju v tej zadevi.”
V Gorenjskem Glasu Urška Peternel piše, da je kočo na Golici je v maju in juniju obiskalo rekordno število planincev. Kot je povedal predsednik Planinskega društva Jesenice Bojan Erjavšek, so podrli vse rekorde, kar se je odrazilo tudi na poslovanju, ki je bilo po njegovih besedah izjemno. V prihodnjih dveh letih bodo dotrajano kočo energetsko sanirali, tudi s pomočjo nepovratnih sredstev Eko sklada. Zamenjali bodo okna, poskrbeli za izolacijo in zamenjali fasado ter streho. Pri tem so se uspešno prijavili na razpis Eko sklada za prenovo planinskih koč in računajo, da bodo že prihodnji teden podpisali pogodbo, s katero bodo prejeli 150 tisoč evrov nepovratnih sredstev. Društvo bo zagotovilo dodatnih 60 tisoč evrov, investicija je namreč ocenjena na 210 tisoč evrov, izvesti pa jo morajo v dveh letih.
Jelena Justin pa je odšla na najvišji vrh Schladminških Tur. Hochgolling (2863 m) – zgolj centimeter je nižji od našega Triglava. Pogorje, ki ga poznamo predvsem zaradi smučišč in moške tekme za svetovni pokal. Po Turah potekajo številne različno zahtevne pohodniške poti. Vzpon na najvišji vrh ni mačji kašelj.
Za Koroške novice I.H. poroča, da se je mnogo prezgodaj poslovil Aljoša Škapin, dr. med. v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Kot so 16. julija 2025, zapisali na Facebook strani Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, jih je žalostna vest o njegovem odhodu močno pretresla in prizadela. ”Z globoko žalostjo in bolečino sporočamo, da nas je v tragični nesreči v gorah mnogo prezgodaj zapustil naš sodelavec, zdravnik, prijatelj Aljoša Škapin, dr. med. Žalostna vest o njegovem odhodu nas je močno pretresla in prizadela, saj smo z njim izgubili srčnega človeka, iskrenega prijatelja in predanega strokovnjaka, ki je s svojo vedrino, znanjem in kolegialnostjo bogatil naš kolektiv,” so zapisali. Aljoša Škapin je diplomiral na medicinski fakulteti 7. decembra 2010, specialistični izpit pa je opravil iz splošne kirurgije 22. avgusta 2018. Bil je zdravnik v ambulanti za kirurgijo roke, ambulanti za bolezni ožilja ter ambulanti za kronične rane – izkušen kirurg, ki je svoje delo opravljal strokovno in odgovorno. V nesreči na ledeniku pod Skuto je umrl tudi 27-letni Jure Blatnik.
PZS: Planinski tabori, ki so na Slovenskem vzniknili že pred 100 leti, imajo pomembno vlogo pri vzgoji mladih v duhu spoštovanja narave, odgovornosti in sodelovanja, pri prenosu znanja o planinstvu, planinskih veščinah in varnosti v gorah, letos pa so bili vpisani tudi v register nesnovne kulturne dediščine. Večdnevno bivanje mladih v gorskem svetu, ki je mogoče le zaradi mreže predanih prostovoljcev, vsako poletje predstavlja počitnice za več kot 1100 mladih planincev iz vse Slovenije
