Tedenski pregled časo-pisja in hribovskih tem, …
V Delu, Beti Burger naslavlja svoj zapis: Vsak nosi svoj nahrbtnik. A kot na skoraj vse se človek navadi tudi na težek nahrbtnik. Ta je bil iz dneva v dan lažji, postal je nujno zlo.
Irena Štaudohar piše o slikarju svetlobe. Kdo je bil slikar Valentin Hodnik, ki je znal tako dobro naslikati gore in alpski žar?
V Primorskem dnevniku pišejo, da je na gori Paularo v Karniji je 8. julija zjutraj umrl 69-letni pohodnik. Med vzponom na goro, kamor se je odpravil s partnerko in prijateljem, ga je zadela kap. Slabost ga je obšla na 1900 metrih nadmorske višine, 500 metrov pod vrhom. Na pomoč so prihiteli gorski reševalci iz kraja Treppo Carnico, reševalci finančne policije ter helikopterska posadka iz kraja Forni Avoltri. Reševalci so ponesrečenca dohiteli okrog 10. ure, zdravstveni tehnik in zdravnik sta se s helikopterja do njega spustila z vitlom. Kljub temu, da sta ga več časa oživljala, zanj ni bilo več pomoči. Truplo so s helikopterjem okoli 14. ure odpeljali v dolino.
V popoldanskih urah so gorski reševalci posredovali tudi na Kaninu, kjer si je 55-letna pohodnica iz Genove na 2000 metrih izpahnila zapestje ter na Trbižu, kjer je 56-letni kolesar iz okolice Gumina med spustom po stezi za downhill padel in si zlomil mečnico in golenico.
Na SiOLu najdemo Intersportova nasveta.
Kako izbrati pravo opremo, načrtovati visokogorsko turo in zakaj se tudi najbolj izkušeni gorniki včasih obrnejo še pred vrhom. Največ poguma v gorah včasih zahteva odločitev, da se obrneš. Na družbenih omrežjih je vse videti preprosto. Fotografija razgleda, nekaj korakov po grebenu, nasmeh na vrhu in zapis o nepozabnem dnevu v gorah. A med fotografijo na zaslonu in varno izvedeno turo je pogosto veliko več, kot si predstavljamo. “Največja napaka manj izkušenih obiskovalcev gora je napačna priprava na turo,” opozarja Luka Kovačič, gorski vzdržljivostni športnik in mednarodni planinski vodnik z licenco UIMLA. Po njegovih besedah se varna tura začne že doma – pri izbiri primernega cilja, preverjanju vremenske napovedi, razmer na poti in predvsem pri izbiri opreme.
Zakaj pri družinskih pohodih ni najpomembnejši vrh, ampak dobra izkušnja, prava oprema in skupni trenutki v naravi? “Uspešen pohod je tisti, po katerem te otrok vpraša: kdaj gremo spet?” Večina staršev naredi pri družinskih pohodih isto napako. Izberejo vrh, preverijo dolžino poti, pripravijo opremo in se odpravijo na izlet z jasnim ciljem: osvojiti vrh. A prav tam se po besedah Urške Ahac pogosto začnejo težave. “Uspešen pohod je tisti, ko prideš nazaj, pa te otrok vpraša: kdaj gremo spet?” pravi rekreativna športnica, tekačica in velika ljubiteljica gora, ki prosti čas najraje preživlja v naravi.
Matej Podgoršek ponuja: Nezahteven pohod na razgledni Krasji vrh in do ene najlepših planin …
Na 24 ur je zgodba, ki jo je podpisal Denis Malačič, o izjemni volji in prijateljstvu. Dva infarkta, triletni boj z rakom, ki še traja, a namesto da bi obupal, se je 64-letni Karlo Kropušek podal na 250 kilometrov dolgo romarsko pot od Slovenj Gradca do Svetih Višarij. Na vsakem koraku mu je ob strani stal dolgoletni prijatelj, 73-letni Branko Štinjek. Njuna pot dokazuje, da se največje zmage pogosto rodijo takrat, ko življenje postavi najtežje preizkušnje.
V Gorenjskem Glasu gre Jelena Justin na: Kleiner (2734 m) in Hoher Gjaidstein (2794 m) – Vrhova z nepozabno visokogorsko izkušnjo, kjer se prepletata surova lepota gorskega krasa in večni led. Pokrajina na grebenu je naravnost vesoljska. Pohodniki jo pogosto opisujejo kot hojo po asteroidu ali pa Marsu, če hočete, saj nas obdajajo goli, sivi apnenčasti podi, ostri grebeni in dih jemajoči prepadi.
