Tedenski pregled časo-pisja in hribovskih tem, …
V Reporterju je zapis Siniše Germovška: Odgovorni za sramoto na Vršiču naj odškodninsko odgovarjajo.
V Nedelu Grega Kališnik piše o Petkih. Skupaj so ju spravile gore. Desetletje pozneje sta par in pri družini gre nekako takole: moji, tvoji, najini. In od vseh skupaj v prvi vrsti višje lege. Življenje staršev Urške in Marka ter otrok preprosto ni moglo voditi drugam kot k priročniku Majhni koraki, veliki vrhovi, ki ga je Urška namenila družinam, ki hodijo ali bi si želele hoditi po podobnih poteh. Gore niso cilj, gore so zadovoljstvo, od višjih leg pa Petkovih ni odvrnila niti Markova huda nesreča.
V Slovenskih novicah Kaja Grozina: Po družbenih omrežjih kroži zapis in fotografije o skupini turistov, ki se je v visokogorje odpravila v obutvi, podobni croksom. Reševalci opozarjajo, da je zdrs še vedno najpogostejši vzrok nesreč v gorah.
Tina Horvat: 12. junija pred 35 leti so nastale najbolj znamenite podobe slovenske osamosvojitve. Dvanajstega junija 1991 se je v največji tajnosti na vrhu zasneženega Triglava odvila ena najbolj simbolnih akcij ob rojevanju naše države: 21 gorskih reševalcev pod vodstvom Janeza Brojana je s pomočjo helikopterja letalske enote takratne milice na vrhu očaka ob sončnem zahodu prvič slovesno razvilo slovensko narodno zastavo, trobojnico, takrat še brez grba. Dogodek je napovedal skorajšnjo razglasitev samostojne Slovenije, fotografije plapolajoče zastave na z baklami osvetljenem Triglavu pa so postale pomemben del narodovega kolektivnega spomina in eden najmočnejših simbolov osamosvojitve. Pilota Jože Brodar in Rajko Špitaler ter mehanik Martin Rebolj so najprej na Kredarico in nato na vrh Triglava prepeljali gorske reševalce in alpiniste Janka Ažmana, Mitjo Brajnika, Jerneja Brežana, Janeza Brojana, Janeza Dovžana, Jožeta Gostišo, Senada Haliloviča, Izidorja Koflerja, Janeza Kunstlja, Andreja Kolenca, Cveta Kemperleta, Kristjana Langusa, Francija Lešnjaka, Rajka Lotriča, Jožeta Martinjaka, Klavdija Mlekuža, Dušana Polajnarja, Aleša Robiča, Miha Smoleja, Staneta Šmida in Francija Teraža. V snemalni ekipi so bili: Mirko Kunšič (Slovenske novice), Joco Žnidaršič (Delo) in Janez Kališnik (RTV Slovenija).
Janez Mihovec: Samotni vrh v senci najvišjih: vzpon, na katerem se ni bati, da bi srečali kaj dosti ljudi
Kozji vrh se dviga nad dolino Kokre, vzpon nanj je lep izlet.
V Primorskem dnevniku Jaruška Majovski: Zaradi prepovedanega pesticida je poginilo šest beloglavih jastrebov. Šest poginulih in še en zastrupljen primerek so našli v Lesni dolini na Koroškem, po vsej verjetnosti so domovali v rezervatu pri jezeru Cornino …
Njen prispevek je tudi:Rešitev za Trbiški gozd bi želeli poiskati skupaj. Kontroverze okrog upravljanja Trbiškega gozda, povezane s pravico do sečnje, so zapletene, hkrati pa občutljive: zato se mora razprava o tej temi vrniti na institucionalno raven, s transparentnim in konstruktivnim pristopom, je prepričana Giulia Massolino, deželna svetnica Pakta za avtonomijo, ki je zato predlagala, naj se s temo ter vpletenimi akterji seznani pristojni odbor deželnega sveta. Pri pobudi sta jo podprla še Marko Pisani (Slovenska skupnost) in Massimo Mentil (Demokratska stranka).
V Gorenjskem Glasu gre Jelena Justin na: Riepenkopf (2905 m) – Raznolika in slikovita tura v Zillertalskih Alpah s čudovitim razgledom na akumulacijsko jezero in mejne gore z Italijo.
Matej Podgoršek (SiOL) je odšel v Baško grapo in navzgor …
Množica planincev na vseslovenskem planinskem srečanju na Arehu
Manca Ogrin: Okrog 1200 planincev iz vse Slovenije se je 13. junija zbralo na dnevu slovenskih planincev pri Ruški koči na Arehu. V jubilejnem letu Planinskega društva Ruše so celodnevni planinski utrip poleg druženja zaznamovali planinski pohodi, turnokolesarski izlet, plezanje na plezalnem stolpu, taborni ogenj, prikaz dela markacistov in gorskih reševalcev, varstvo gorske narave in druga doživetja za planince vseh generacij. Na dogodku so pospremili tudi odprtje nove daljinske pohodniške poti Pohorje – Kozjak Trail in razglasili naj planinsko pot 2026 – obnovljena bo pot iz Zadnje Trente na Bavški Grintavec.
Tradicionalni dan slovenskih planincev 2026 sta ob začetku poletne planinske sezone z roko v roki organizirala Planinska zveza Slovenije (PZS) in Planinsko društvo (PD) Ruše, ki letos praznuje 125 let. Planinci od blizu in daleč so se na Ruško kočo odpravili iz Ruš ali se od koče podali na Žigartov vrh oz. do Mariborske koče in slapa Skalca, na turnokolesarskem izletu so zavrteli pedale do Žigartovega vrha, Falskega tajhta, Miznega vrha in slapa Šumik, na najstarejšo pohorsko planinsko postojanko so prišli tudi inPlaninci, družine so se pomerile na orientacijskem pohodu. Mlade in odrasle planince so navdušili taborni ogenj Mladinske komisije PZS s pečenjem dobrot, vselej atraktivno plezanje na plezalnem stolpu, delavnice varstva gorske narave in risanja markacij, prikaz opreme gorskih reševalcev ter predstavitve 125 let PD Ruše in lokalnih ponudnikov. Na Arehu je osrednjo prireditev veličastno začel prihod praporščakov 45 planinskih društev ob planinski himni Oj, Triglav, moj dom. Kulturni program sta z glasbo obogatili Godba Ruše in Vokalna skupina Florentine, z recitacijo Cankarjevega Kurenta pa Silvo Safran.
Z velikim zadovoljstvom je množico planincev pozdravil novi predsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar. “Planinstvo je mnogo več kot le hoja po planinskih poteh. Je način življenja, je vrednota, ki nas uči vztrajnosti, odgovornosti, sodelovanja in spoštovanja. V gorah se učimo, da do cilja ne pridemo z velikimi skoki, temveč s številnimi majhnimi koraki. In prav zato letošnji dan slovenskih planincev posvečamo tudi vsem mladim ter temi Majhni koraki, veliki vrhovi oziroma Z otroki v gore,” je izpostavil Šolar in dodal: “Slovensko planinstvo ima bogato zgodovino, vendar njegova prihodnost nastaja danes. Nastaja v planinskih društvih, na markiranih poteh, v kočah, med prostovoljci, mentorji, markacisti, vodniki, oskrbniki in številnimi drugimi, ki s svojim delom omogočajo, da planinstvo ostaja ena najbolj prepoznavnih in spoštovanih vrednot slovenskega prostora. Naj nas tudi današnji dan spomni, da velike vrhove dosežemo z majhnimi koraki. Naj nas poveže v skupnem prizadevanju, da bomo to bogato dediščino ohranili in jo predali naslednjim generacijam.”
Osmega aprila 1901 so v Rušah ustanovili Podravsko podružnico Slovenskega planinskega društva, predhodnika PZS, tako da PD Ruše kot njen naslednik praznuje 125 let delovanja. Planinsko množico je na Ruški koči gostoljubno pozdravila predsednica PD Ruše Lidija Valenčak, ponosna na dolgo tradicijo društva, marljivo delo gospodarske komisije in markacistov, dejavnost v planinski orientaciji, varstvu gorske narave in turnem kolesarstvu. Da je Ruško Pohorje srce njihove planinske in naravne dediščine, je poudarila županja Občine Ruše Urška Repolusk, ki je tudi čestitala PD Ruše ob častitljivem jubileju.
Na Ruški koči na Arehu (1251 m) se srečata Slovenska planinska pot, ena najstarejših veznih planinskih poti v Evropi in na svetu, in Slovenska turnokolesarska pot, ki letos praznuje deset let, odslej pa tudi daljinska pohodniška pot Pohorje – Kozjak Trail, katere odprtje je bilo ravno ob dnevu planincev. Težko pričakovana nova pot, speljana po obstoječih odsekih markiranih planinskih poti PZS, na 187 kilometrih povezuje več kot 100 naravnih in kulturnih znamenitosti Pohorja in Kozjaka ter spodbuja obisk planinskih koč v tem delu Slovenije.
Na dogodku so razglasili zmagovalko izbora Naj planinska pot 2026. Ta naziv je skupaj s sredstvi za obnovo Zavarovalnice Triglav letos pripadel zahtevni planinski poti iz Zadnje Trente na Bavški Grintavec, zanjo pa skrbi PD Jesenice. Na Siol.net pa že dvanajsto leto poteka izbor za naj planinsko kočo, v katerem lahko obiskovalci gora vse do 8. septembra glasujejo za svojo najljubšo med 147 slovenskimi planinskimi kočami. Pri priljubljeni Ruški koči na Arehu se je vseslovensko planinsko srečanje ob zvokih ansambla Katra band nadaljevalo še dolgo v popoldne.
Planinstvo je njegovo življenje – Glasilo Občine Preddvor I številka 2 I Junij 2026
Nova odgovornost za Aleša Drekonjo: postal je eden od podpredsednikov Planinske zveze Slovenije (PZS) v obdobju 2026–2030
Aleš Drekonja je vse življenje povezan s hribi in tudi z eno največjih in najbolj množičnih nevladnih prostovoljnih organizacij v Sloveniji, Planinsko zvezo Slovenije (PZS). Najprej ga je za planinarjenje navduševal oče Živko, katerega delo uspešno nadaljuje sam. Od ustanovitve dalje leta 2013 je tudi predsednik Planinskega društva Preddvor. V letih 2022–2026 je bil član UO PZS, od letos pa je v funkciji enega od podpredsednikov zveze. Ostali podpredsedniki so še Mira Pirc, Jožef Bobovnik in Andreja Senica, novi predsednik PZS pa je postal Martin Šolar.
Aleš si je kot podpredsednik PZS izbral področja, ki so pomembna za vsakega obiskovalca gora. Poleg tega so to tudi področja, na katerih bo lahko čim več prispeval za razvoj planinstva v občini Preddvor. Njegova področja delovanja so Komisija za planinske poti, Komisija za turno kolesarstvo, Odbor inPlaninec ter izjemno pomembno področje Varnost in gore skupaj z GRS.
»Če so seje upravnega odbora štiri- do petkrat letno, so seje predsedstva dva- do trikrat mesečno,« pove sogovornik.
Aleš Drekonja je poudaril prizadevanja za zakon o planinskih kočah, ki bi kočam zagotovil sistemski vir financiranja, podobno kot so zagotovljena sredstva za gradnjo in vzdrževanje planinskih poti z zakonom o planinskih poteh. Zavzemajo se za spremenjeno davčno zakonodajo v planinskih kočah za pavšalni davek namesto DDV. Tako bi ostalo več sredstev za delovanje društev. Odbor za turno kolesarjenje si je izbral zaradi sodelovanja s kolesarji in tudi zaradi izgradnje in registracije dveh turnokolesarskih poti v občini Preddvor.
Poudaril je, da morata biti planinska in kolesarska pot zaradi varnosti ločeni. Varnost v gorah in sodelovanje z GRS sta zaradi nesreč vedno večji problem, še posebno zaradi naraščajočih stroškov reševanja in neprimerne pripravljenosti planincev, tako fizične kot opremljenosti. InPlaninec pa je doživel velik razmah in tako omogočil tudi gibalno oviranim doživljanje lepot gora in narave, a še marsikaj je treba uskladiti znotraj PZS, je še povedal.
