Tedenski pregled časo-pisja, …
Pri Dnevniku se je Sebastjan Morozov lotil zanimive teme: Drevesa po Sloveniji rastejo počasneje. Od leta 2009 drevesa po Sloveniji rastejo počasneje, je bilo ugotovljeno v obsežni raziskavi Gozdarskega inštituta Slovenije, ki je bila končana februarja. Podobne trende zaznavajo tudi drugod po Evropi. Po nekaterih ocenah bi se lahko že v tridesetih letih v Evropi začele tako imenovana ledena doba in težave s pridelavo hrane. V obsežni raziskavi Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS), ki je bila končana februarja, je bilo namreč ugotovljeno, da se rast dreves v Sloveniji, ki je s 60-odstotno pokritostjo z gozdovi tretja najbolj gozdnata evropska država, zmanjšuje. Kot je pojasnil vodja oddelka za prirastoslovje in gojenje gozdov dr. Tom Levanič se je do leta 2009 oziroma 2010 širina prirastka dreves povečevala, nato pa začela upadati. »V vzorcu, ki je bil zelo velik, vsi podatki kažejo konsistentno sliko, zato bi težko zanikali, da ni upada prirastka. Tudi drugi kolegi na GIS so v okviru svojih študij ugotovili podobne trende. To je sprožilo alarme, še posebno ker so podobna poročila začela prihajati z gozdarskih inštitutov drugih evropskih držav,« je dejal Levanič, ki se že dolgo ukvarja s preučevanjem širine letnega prirastka dreves v Sloveniji, na Balkanu in po Evropi, ter poudaril, da smo bili v Sloveniji med prvimi, ki so začeli opažati zmanjševanje prirastka dreves v Evropi. Vsekaor velja k dostopnemu izvlečku vsaj dodati, da je stanje v slovenskih gozdovih alarmantno zaradi naravnih ujm, človekovega strukturnega posega z nepremišljenimi gradnjami prometnic. Slabo stanje se kažer v tem, da gozdovi ne opravljajo več funkcije zadrževalnikov vode in vlage, in potem smo dobili “višjo silo” v obliki vodne ujme. Žal je tako in nič drugače, …
V Nedelu se spet bere Grega Kališnik, in sicer pod naslovom Moja mali Everest. Piše: “Včasih sem o gorah vse prebral, jih nekaj časa naskakoval, zdaj pa se po njih spet sprehajam le prek zgodb iskalcev nekoristnih gralov. Iz najranejšega otroštva pomnim rahel zastoj srca, ko sem v Gozdu – Martuljku po prevoženem levem ovinku prvič ugledal Špikovo skupino. V osnovni šoli je bil v avli prilepljen plakat, ki je slavil prvo jugoslovansko osvojitev osemtisočaka, saj tudi vi veste, da je bilo to leta 1975, vrh pa Makalu. Potem so bila leta, ko sem o hribih kaj ujel le od očeta, ki je na višini nevtraliziral svoj dolinski nemir. Sam sem se s hribi, kaj hribi, gorami, intenzivneje srečal v letih, ko mi ni več grozila kristusovska usoda. Julijske, karavanške in kamniške špičke sem osvajal po običajnih poteh.
Ekstremnejših podvigov, seveda v sramoto alpinistom, sem se lotil s feratami. Kar nekaj let sem šibek in napol slep javkal tudi v športnoplezalskih smereh. Nisem bil nadarjen. …”
V Slovenskih novicah se je Tina Horvat lotila skritega raja na Pokljuki: lastniki nepremičnin na Goreljku so premožni Slovenci. V osrčju Triglavskega narodnega parka stoji prestižno počitniško naselje Goreljek. Lastniki so lahko le zelo premožni, saj so cene nepremičnin rekordne. Pokljuka je zaradi svojih naravnih lepot v vseh letnih sezonah množično obiskan gorski raj v osrčju Triglavskega narodnega parka (TNP). Za večino obiskovalcev je naša največja gorska planota, poleg naravnih lepot gora, ki jo obkrožajo znamenitih smrek in jesenskih jurčkov, znana po biatlonskem centru, hotelu Pokljuka in dveh manjših smučiščih, od katerih je tisto na Rudnem polju opustelo. Marsikdo, celo stalni obiskovalci Pokljuke, pa ne ve, da se v senci mogočnih pokljuških gozdov skriva največje počitniško naselje na območju TNP, ki je obenem tudi eno najbolj prestižnih v Sloveniji.
Janez Mihovec tokrat (po)vabi na Blegoš, ki je s 1562 metri višine najvišji vrh daleč naokoli, a je kljub temu sorazmerno lahko dostopen, nanj vodi vrsta markiranih poti.
Na MMC RTV SLO / STA pišejo, da je šesto mesto Potočarja na Kitajskem (le) “dobro izhodišče za začetek in pred nadaljevanjem sezone”. Janja Garnbret si je vzela tekmovalni premor. Športni plezalec Luka Potočar je bil šesti v finalu tekme svetovnega pokala v težavnosti v Vudžiangu na Kitajskem. Zmagal je Sorato Anraku, srebrn v kombinaciji na lanskih olimpijskih igrah. Mia Krampl, Sara Čopar, Rosa Rekar in Jennifer Buckley so se v tem vrstnem redu zvrstile od devetega do 12. mesta v sobotnem polfinalu. S tem so končale tik za osmerico, ki si je zagotovila finale, Vita Lukan pa je bila 24.
V Primorskem dnevniku poročajo, da so 28. aprila med 14. in 15. uro gorski reševalci iz Plodna po navodilih deželne centrale za reševanje priskočili na pomoč nemški pohodnici, ki si je poškodovala koleno. Pohodnica je hodila po sicer pozelenelem smučišču Sappada 2000, ko je padla in si poškodovala koleno. Na pomoč je priskočil deželni reševalni helikopter, ki je pohodnico in spremljevalca ponesel v Plodn. Tam so ju pričakali gorski reševalci, ki so bili na razpolago za pomoč pri akciji. Od tod so reševalci Nemko odpeljali v bolnišnico v Tolmeč za temeljitejše preglede.
Pri Žurnalu se je Domen Mal spomnil, da so se prvomajski prazniki pred petindvajsetimi leti za nekatere sprevrgli v nočno moro zaradi 27-letnega Bosanca Fadila Bajrektarevića, ki je ropal in napadal občane, dva vikendaša Belih Vod in okoliških zaselkov nad Šoštanjem pa celo umoril. Od tam je zbežal v Podlom, kjer se je nekaj dni skrival v vikendu nad cesto Stahovica – Gornji Grad, prečil Veliko Planino in se skril pod Mokrico. Tam so ga poskušali ujeti policisti, a jim je brez težav ušel in se z ukradenim avtomobilom prepeljal na kraj zločina, kjer se je zadeva končala 6. maja z morilčevo smrtjo. Žal novinarji v svojih zapisih (tudi) vse bolj vztrajno širijo območje Velike planine, ki sedaj zajema že skoraj polovico Kamniško-Savinjskih Alp.
Pri Gorenjskem Glasu sporočajo, da se ključavnice že odpirajo. Prvi maj so nekateri že preživeli med narcisami, saj so na Pristavi nad Javorniškim Rovtom v objemu narcisnih poljan pripravili tradicionalno prvomajsko srečanje. Urška Peternel pa tudi piše, da se na Jesenicah že pripravljajo na letošnji praznik narcis. Tudi letos bo tri majske konce tedna, in sicer 10. in 11. maja, 17. in 18. maja ter 24. in 25. maja ob lepem vremenu veljal poseben prometni režim za obisk narcisnih poljan v Planini pod Golico. V vasi bo urejenih pet parkirišč, dostop bo mogoč z osebnimi avtomobili, na Prihodih bodo obiskovalci plačali parkirnino v višini 10 evrov, zatem pa jih bodo reditelji usmerili na prosta parkirna mesta, …
Pri Večeru …/STA so zapisali, da je na Konjiški gori umrl planinec: Najverjetneje mu je zdrsnilo
V hribovju v okolici Slovenskih Konjic se je v četrtek smrtno ponesrečil pohodnik. Kot so sporočili iz celjske policijske uprave, je pohodniku na območju Konjiške gore najverjetneje spodrsnilo in je padel po skalnem pobočju. Zaradi hudih poškodb je umrl na kraju nesreče. Policisti so tujo krivdo pri nesreči izključili, so še sporočili.
