Tedenski pregled časo-pisja in hribovskih tem, …
V Delu in Slovenskih novicah je Tina Horvat pohitela s prispevkom: Mineva 50 let od smrti Pavle Jesih, alpinistke in podjetnice. Leto 2026 prinaša tri opomnike na življenje izjemne, a po krivici prezrte ženske: maja mineva 125 let od rojstva legendarne alpinistke, lastnice verige kinematografov in inovatorke Pavle Jesih, decembra bo 50 let od njene smrti. Ta jo je doletela v revščini in v osami ter izbrisani iz kolektivne zavesti. Januarja 1946, torej pred 80 leti, so ji oblastniki odvzeli vse premoženje in znašla se je na cesti.
Janez Mihovec je krenil na: Sveto goro, ki je znano romarsko središče nad Novo Gorico; na vrhu nas po dveh urah hoje pričaka cerkev.
V Večeru Kaja Komar piše o tem kaj ji je zaupal Žan Karničar o nevarnostih, pregrevanju in odgovornosti skrbnikov. Ko govorimo o planinarjenju s psom, pogosto slišimo opozorilo, da »gore, predvsem visokogorje, za pse niso domače okolje«. Vendar to ne pomeni, da planinarjenje ni primerno za pse, le da se morajo nanj ‒ tako kot njihovi skrbniki ‒ dobro pripraviti.
Na Madžarko Klara Erika Lipcsei je julija 2021 padla skala, zaradi česar je utrpela poškodbo glave. Ob četrtkovem obisku ljubljanskega sodišča je oškodovanka povedala, da je bila julija 2021 na počitnicah z možem, hčerko in nečakom, ko se ji je v Vintgarju zgodila nesreča. Utrpela je poškodbo glave, v komi je bila več tednov. Bila je logopedinja, zdaj pa poklica ne more več opravljati in je pri 56 letih invalidsko upokojena, poročajo časniki Delo, Slovenske novice, Dnevnik, … Tako se je na ljubljanskem okrožnem sodišču začela obravnava 480.000 evrov vredne odškodninske tožbe madžarske turistke proti Republiki Sloveniji, javnemu zavodu Triglavski narodni park in Turističnemu društvu Gorje. Začeli so s poravnalnim narokom …
V Dnevniku J.K. povzema, da se evropski rastlinski svet hitro spreminja, glavni razlog pa niso podnebne spremembe. Vegetacijske spremembe v Evropi so po novi študiji pogosto bolj posledica presežka dušika kot naraščajočih temperatur. Gnojila močno spreminjajo evropsko vegetacijo in po ugotovitvah raziskovalcev poganjajo preobrazbo številnih pokrajin celo bolj kot segrevanje ozračja.
D. S. M., Marjeta Klemenc, na TV Slovenija pišeta, da Julijske Alpe letno obišče skoraj dva milijona ljudi
Zagnali so nov regijski rezervacijski sistem Julijskih Alp …E.Z. pa sporoča, da je slap Savica trenutno brez vstopnine, ker novi zakon onemogoča prejšnje upravljanje Turističnemu društvu Bohinj. V javnem zavodu Triglavski narodni park iščejo začasno in dolgoročno rešitev za obisk, vzdrževanje ter prihodnjo ureditev plačevanja.
V NeDelu je Grega Kališnik pisal o Franciju Horvatu, ki brez fotoaparata ne gre nikamor. Prvič je šel v hribe z materjo pri štirih letih, zdaj s sedmimi križi na plečih gore nosi v spominu, o njih piše, predvsem pa jih fotografira.
V Primorskem dnevniku poročajo, da je 18. april, za slovenski šport v Italiji zgodovinski, saj so v Trbižu uradno ustanovili novo slovensko športno društvo AŠD »Julijce«. Slavnostna ustanovitev je potekala na sedežu Sveta slovenskih organizacij (SSO) na Trbižu (Ulica Sottomonte 96), na kateri so prebrali ustanovno listino Amaterskega športnega društva Julijce, sledil pa bo podpis ustanovnih članov.
»Za Slovence v Kanalski dolini je to nekaj velikega. Do ideje je prišlo pred dvema letoma na deželnem svetu SSO, ko so se predstavniki iz Kanalske doline pritoževali, da slovenščina izginja. Takrat sem rekel, če so pomislili, da bi lahko ustanovili slovensko športno društvo in tam se je začelo o tem razmišljati,« je pojasnil predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) Ivan Peterlin.
»Novo društvo nastaja na pobudo lokalne skupnosti oz. kanalčanov in je namenjeno predvsem mladim, ki se bodo lahko ukvarjali s športom v slovenskem jeziku. Njegovo poslanstvo je povezovanje športa in kulture v skupnem prostoru ter spodbujanje aktivnega preživljanja prostega časa,« so v tiskovnem sporočilu za ustanovitev društva zapisali pri SSO.
Pri novoustavljenem društvu se bodo v začetku bavili z namiznim tenisom in športnim plezanjem, je pa društvo odprtega tipa, tako da bodo lahko v bodoče dodali še kakšno športno panogo. Za društvo so izbrali ime »Julijce«, kot po domače pravijo Julijcem, ki jih obdajajo.
V Gorenjskem Glasu Suzana P. Kovačič poroča iz Mojstrane – Člani Društva Gorska reševalna služba (GRS) Mojstrana so na nedavnem volilnem občnem zboru za novega predsednika izvolili Gregorja Berceta, ki je bil že do zdaj v društvu aktiven na vseh področjih reševanja, organizacijske dejavnosti in preventive. Nekdanjemu predsedniku Iztoku Arnolu so se zahvalili za njegov prispevek k izgradnji sodobnih prostorov gorskih reševalcev v Mojstrani. »Pričakovanj je ogromno, ciljev še več. Predvsem reševalno delo, za to smo poklicani. Pomembno je redno usposabljanje članov in skrb za podmladek. Organizacijsko se bomo bolj osredotočili na vključitev mlajših v posamezne zadolžitve ter na čim manj birokracije, čeprav žal brez tega danes ne gre. Skrbno bomo popisali opremo, da bomo imeli še boljši pregled nad njo, saj je ključna za varnost ponesrečenca in reševalcev. Namestnik predsednika društva Kristijan Kirac se bo izšolal za pregledovalca osebne varovalne opreme, preko Gorske reševalne zveze Slovenije se bo udeležil tedenskega strokovnega usposabljanja v Franciji. V reševalnih ali iskalnih akcijah bomo v prihodnosti uporabljali tudi brezpilotne letalnike – drone, da nam bodo v pomoč pri lociranju izgubljenih oseb ter ostalih okoliščin. Usposobljene imamo že tri pilote na daljavo, od tega sta dva že vključena v državni načrt aktivacije preko 112,« je povedal Gregor Berce.
V Društvu GRS Mojstrana je 31 članov, od tega 24 operativnih gorskih reševalcev in trije pripravniki. Vsi so prostovoljci, koliko pa jih je v času reševanja na voljo, je odvisno predvsem od posluha delodajalcev. »Intervencij je veliko, lani smo jih imeli 55, od teh nekaj ponoči, stenskih, nekaj v zelo slabem vremenu. Imeli smo tudi iskalne akcije, žal sedem mrtvih, kar je daleč največje število v zadnjih letih.« Med reševalci na srečo lani poškodb ni bilo, Berce samo upa, da tako ostane. »Tudi ko se za reševanje aktivira helikopter Slovenske vojske ali policije, gre vedno na teren tudi ekipa za klasično reševanje, saj včasih helikopter ne more pripeljati reševalcev do mesta nesreče zaradi goste megle ali močnega vetra.«
Društvo GRS Mojstrana letos zaznamuje osemdesetletnico. Jubilej bodo praznovali v okviru 34. Aljaževih dni, glavni dogodek bo konec avgusta v Aljaževem prosvetnem domu na Dovjem.
Urška Peternel beleži, da je ferata Dobršnik nad Hrušico spet odprta. Po zimskem premoru, med katerim je prišlo do nekaterih poškodb na poti, so v Zavodu za šport Jesenice pred odprtjem opravili temeljit pregled, odpravili nekaj poškodb in poskrbeli, da je ferata varna. Obiskovalci se nanjo lahko odpravijo brez posebnih omejitev, obvezna je uporaba čelade, plezalnega pasu in samovarovalnega kompleta. Ferata je srednje zahtevna, ocenjena je s težavnostjo B, proti vrhu s C. Je dobro zavarovana, menjavajo se lažji in težji odseki. Poteka skozi sotesko potoka Dobršnik in vodi mimo sedmih do osmih slapov. Dolga je približno 1000 metrov z višinsko razliko 270 metrov.
Jelena Justin vabi na Malo (1058 m) in Veliko Panogo (1064 m) – Verjetno bo marsikomu zvenelo kot pravljica, če rečemo, da poleg običajnega snovnega sveta, ki ga poznamo, obstaja tudi vzporedni svet, kjer živijo škrati, nimfe, vile …, vilinski svet torej. Planinarjenje med Vilinskimi kuki v Južnem Velebitu ustvarja prav tak občutek.
Matej Podgoršek (SiOl) si je tokrat izbral Pohod na Trstelj …
Izšel je Letopis PZS 2025 (PDF)
V njem najdete povzetek planinskega dogajanja na sončni strani Alp, vključno z nekaj statističnimi podatki. Leto 2025 je bilo pestro, vsebinsko bogato in raznoliko, hkrati pa zadnje leto pod vodstvom Jožeta Rovana, ki se po dveh mandatih poslavlja z mesta predsednika slovenske krovne planinske organizacije.
Na 24 ur se bere, da je od 17. marca na meteoroloških postajah Bovške, Gorenjske ter na posameznih postajah Ljubljane z okolico in Pomurja padlo do največ 17 odstotkov običajnih padavin, ugotavlja Agencija RS za okolje (Arso). “Sotinski breg v Pomurju in letališče J. P. Ljubljana sta od takrat zabeležila le sedem milimetrov padavin, Lesce na Gorenjskem pa zgolj štiri milimetre,” so ugotovitve podkrepili z zgovorno statistiko.
Ob za ta čas nadpovprečnem izhlapevanju so na severozahodu države ter v Ljubljani z okolico prisotni za to obdobje eni najvišjih, ponekod celo najvišji primanjkljaji površinske vodne bilance, če upoštevamo povprečje za obdobje od leta 1991 do 2020. “Do običajnih razmer jim primanjkuje 80-110 milimetrov dežja,” opozarjajo.
Tako ni čudno, da so meritve Arsa v zadnjem tednu zabeležile kar tri merilna mesta z izredno nizkimi gladinami podzemne vode za ta letni čas, eno v Savinjski kotlini, eno na Apaškem polju ter eno v dolini Kamniške Bistrice.
“Toplo vreme spodbuja rast rastlin, ki za svoj razvoj potrebno zalogo vode črpajo iz talnih rezerv, teh pa skromne padavine niso nadomeščale, veter in sončno vreme pa sta jih dodatno izsuševala. Na suhi površini tal je med drugim otežena tudi spomladanska setev ter razraščanje mladega koreninskega sistema,” so še spomnili pri Arsu.
Martin Šolar novi predsednik Planinske zveze Slovenije
Na redni letni in volilni skupščini Planinske zveze Slovenije (PZS), ki je bila 18. aprila v Tolminu, je na čelu slovenskih planincev dosedanjega predsednika Jožeta Rovana nasledil Martin Šolar, v delo planinske organizacije že desetletja vpet kot prostovoljni in častni vodnik PZS, inštruktor planinske vzgoje, alpinist in varuh gorske narave. Dosedanji podpredsednik PZS je odgovorno funkcijo vodenja ene največjih prostovoljskih organizacij v Sloveniji z več kot 64 tisoč člani prevzel ob veliki podpori delegatov planinskih društev. Podpredsedniki v mandatnem obdobju 2026–2030 bodo Jožef Bobovnik, Mira Pirc, Andreja Senica in Aleš Drekonja.
V Tolminu se je zbralo 145 delegatov planinskih društev, tako da je bila skupščina sklepčna z 48-odstotno prisotnostjo (potrebna je prisotnost tretjine delegatov). Za novega predsednika Planinske zveze Slovenije v mandatnem obdobju 2026–2030 so izvolili Martina Šolarja, ki je prejel 111 glasov, njegov protikandidat Damjan Debevec pa 32 glasov. Šolar je tako postal petnajsti predsednik v 133-letni zgodovini Planinske zveze Slovenije, ene najbolj množičnih nevladnih in prostovoljskih organizacij v Sloveniji in najbolj množične športne organizacije. V PZS je trenutno včlanjenih 300 društev, konec leta 2025 pa je krovno planinsko organizacijo sestavljalo 64.019 članov različnih starostnih skupin, kar predstavlja tri odstotke vsega prebivalstva Slovenije.
Magister naravovarstva in univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva Martin Šolar, ki je bil zadnjih osem let podpredsednik PZS, je bil v letih 2019–2023 tudi predsednik Balkanskega združenja planinskih organizacij (BMU), kjer je še vedno član izvršnega odbora. Zaposlen je kot direktor Kobariškega muzeja, prej je bil dolgoletni direktor Triglavskega narodnega parka in direktor mednarodne naravovarstvene organizacije WWF Adria. Član PD Bohinjska Bistrica je že desetletja dejavno vpet v planinsko organizacijo – kot prostovoljni vodnik PZS, častni vodnik PZS, inštruktor planinske vzgoje, alpinist in varuh gorske narave, bil je aktiven v Mladinski in Vodniški komisiji PZS ter v Komisijah za varstvo gorske narave, za alpinizem ter za vzgojo in izobraževanje PZS. Je tudi mednarodni planinski vodnik (UIMLA) in ambasador biosfernega območja Julijske Alpe.
Na skupščini so potekale tudi volitve novega predsedstva ter upravnega in nadzornega odbora PZS. Za člane predsedstva so na predlog novega predsednika Šolarja potrdili dosedanjega podpredsednika PZS Jožefa Bobovnika, podpredsednika PD Fram, dolgoletnega prostovoljnega vodnika PZS in inštruktorja planinske vzgoje, poleg njega pa še mednarodno sodnico športnega plezanja in alpinistko Miro Pirc (PD Rašica), dolga leta vpeto tudi v mednarodno zvezo za športno plezanje World Climbing, Andrejo Senica, predsednico PD Bricnik Muta in Meddruštvenega odbora planinskih društev Koroške v prejšnjem mandatu, ter Aleša Drekonjo, predsednika PD Preddvor in člana upravnega odbora PZS v zadnjem mandatu.
Med desetimi kandidati za sedem članov upravnega odbora so bili izvoljeni Milena Brešan (PD Tolmin), Boštjan Nabergoj (PD Podnanos), Roman Ponebšek (PD Litija), Jakob Zupanc (PD Srednja vas v Bohinju), Darko Mandeljc (PD Javornik Koroška Bela), Marjana Brezovšek (PD Pohorje Zg. Polskava) in Rafael Krvina (PD Gorenja vas). Za predsednika Nadzornega odbora PZS je bil znova izvoljen Franc Ekar (PD Preddvor, nekdanji predsednik PZS), za člane nadzornega odbora pa Valerija Vidmar (PD Krka Novo mesto), Brigita Čeh (PD Ljutomer), Peter Požun (PD Lisca Sevnica) in Nataša Kocjančič (PD Postojna).
“Hvala za podporo. Naložil sem si veliko odgovornost, a skupaj zmoremo – moč enega je moč vseh. Med prednostnimi nalogami Planinske zveze Slovenije so povečanje članstva, posodobljen in bolj enovit model upravljanja in delovanja PZS, nadaljevanje dela za sistemsko financiranje obnove in vzdrževanja planinskih koč, nadaljevanje skupnega sodelovanja s partnerji v okviru kampanje Varno v gore, poudarki na usposabljanju strokovnih kadrov in uveljavitvi medsebojnega priznavanja kompetenc, v športnem smislu pa strukturiran pristop pri delovanju v alpinizmu, športnem plezanju in drugih gorskih športih,” je ob izvolitvi povedal Martin Šolar in predstavil programske smernice za mandatno obdobje 2026–2030.
V programskih smernicah je med vrednotami in poslanstvom izpostavil povezanost z gorami in naravo, odprtost, vključevanje in raznolikost, svobodo, spoštovanje in odgovornost kot temeljne vrednote, prostovoljstvo kot temelj identitete in delovanje v javnem interesu. Na področju organizacije in članstva se bo zavzemal za povečanje in aktivacijo članstva, krepitev vloge vseh društev in meddruštvenih odborov, upravljanje planinske infrastrukture, posodobitev upravljanja PZS in izboljšanje pogojev dela vseh vključenih v delovanje PZS. Na področju ljudi in znanja se osredotoča na delo z mladimi in sodelovanje s šolami, razvoj vodništva in usposabljanj, poudarek na varnosti v gorah, vključevanje starejših oseb, vključevanje oseb s posebnimi potrebami in krepitev strokovnega kadra. Pri infrastrukturi in športnih napoveduje strategijo gradnje in obnove planinskih koč, razvoj in digitalizacijo planinskih poti (PlanGIS, maPZS), razvoj alpinizma, podporo tekmovalnemu in rekreativnemu športnemu plezanju, nacionalni plezalni center in podporo tekmovalnemu turnemu smučanju. Za prihodnost in nadaljevanje začrtane poti poudarja pomen timskega dela, trajnostnega razvoja in prilagajanja podnebnim spremembam v luči varovanja gorske narave, sodobne komunikacije (e-Planinski vestnik, kartografija), mednarodnega sodelovanja in PZS kot sodobne in vplivne organizacije.
Po osmih letih uspešnega predsednikovanja največji športni organizaciji v Sloveniji se je Jože Rovan, ki je planinsko zvezo vodil od leta 2018, zbranim zahvalil za zaupanje na tej funkciji. Ponosen je, da je PZS v njegovem drugem mandatu znova okrepila članstvo, zagotovila sistemska sredstva za obnovo in vzdrževanje planinskih poti – medtem ko sistemska sredstva za vzdrževanje planinskih koče še ostajajo izziv – ter zagotovila napredek na področju alpinizma in športnega plezanja ter nadgradnjo informacijskega sistema, pri vsem pa izpostavil predano delo številnih prostovoljcev. Rovan v PZS ostaja kot član izvršnega odbora Komisije za planinske poti PZS in aktiven v Komisiji za turno kolesarstvo PZS in pri Slovenski turnokolesarski poti.
Volilna skupščina je potekala v dobrem delovnem in konstruktivnem vzdušju, potrjena so bila vsa podana poročila, med njimi poročila organov PZS za leto 2025 ter okvirni vsebinski in finančni program dela PZS za leto 2027. Delegati planinskih društev so potrdili tudi prodajo 10-odstotnega deleža Ribniške koče na Pohorju.
Skupščino PZS 2026 je gostilo Planinsko društvo Tolmin, ki letos praznuje 130-letnico ustanovitve Soške podružnice Slovenskega planinskega društva (SPD) v Tolminu, predhodnice današnjega društva. Uvodni kulturni program je s pesmijo obogatil Oktet Simon Gregorčič, o pomenu gora in poslanstvu planinstva pa so spregovorili učenci OŠ Franceta Bevka iz Tolmina Tinkara Ema Rutar, Vasja Bajt, Zala Rutar in Vita Kravanja Čarga ter alpinistični pripravnik Gašper Čopi in dolgoletna članica Cvetka Jug. Planince iz vse Slovenije sta v Posočju ponosno pozdravila Milena Brešan, predsednica PD Tolmin, enega najbolj razvejanih in najaktivnejših društev v Sloveniji, in župan Občine Tolmin Alen Červ, ki je izpostavil, da je PZS eden najmočnejših temeljev družbe.
Ob koncu skupščine je podpredsednik PZS Jožef Bobovnik zbrane povabil na dan slovenskih planincev 2026, ki s pestrim programom za planince vseh generacij, turne kolesarje in druge ljubitelje narave 13. junija vabi na Ruško kočo na Pohorju, 4. in 5. septembra na tekmo svetovnega pokala v športnem plezanju v Koper in 5. decembra na podelitev najvišjih priznanj PZS na Vrhniko. Načelnica Mladinske komisije PZS Ana Skledar se je zahvalila vsem, ki so pomagali ustvarjati njeno zgodovino, in jih povabila na množico dogodkov ob letošnji 70. obletnici, med katerimi sta osrednja Gojzarfest 19. septembra v Tivoliju in slovesnost ob jubileju 16. oktobra, prav tako v Ljubljani. Planinci so se po skupščini odpravili še na ogled muzejskih zbirk Tolminskega muzeja.
Manca Ogrin
predstavnica Planinske zveze Slovenije za odnose z javnostmi
