praznik začetkov športnega plezanja, ki so se ga udeležili tudi teda(n)j(i) slovenski pionirji in sedanji izkušeni plezalci in plezalke
V Splitu so 18. aprila 2026 obeležili štirideseto obletnico tekmovanja Marjan ’86, dogodka, ki velja za enega ključnih mejnikov v razvoju modernega športnega plezanja v tem delu Evrope. Praznovanje, ki sta ga organizirala SPK Marulianus in HPD Mosor, je potekalo na dveh prizoriščih – v plezališču Marjan in na Ekonomski fakulteti v Splitu – ter združilo generacijo plezalcev, ki je v osemdesetih letih tlakovala pot današnji plezalni kulturi. Med udeleženci so bili tudi nekateri slovenski plezalci, ki so v tistem času že vzpostavljali prve stike s splitsko sceno in sooblikovali zgodnje tekmovalne začetke v regiji.
Jutranje srečanje pod Šantininimi stenami
Dopoldanski del se je začel ob 10. uri na znamenitem »ćoši« pri Šantini Stini, kjer se je zbrala pisana druščina nekdanjih tekmovalcev, organizatorjev in prijateljev plezanja. V sproščenem vzdušju, ob pogledu na dalmatinski apnenec, morje in otok Čiovo, so se po desetletjih znova srečali ljudje, ki so v osemdesetih letih ustvarjali temelje športnega plezanja na Balkanu. Med njimi tudi Slovenci Mihela, Metod, Robert, … ki so se v tistem obdobju pogosto udeleževali prvih tekmovanj v Splitu in so bili del širše jugoslovanske plezalne ter alpinistične scene.
Sledil je pozdravni nagovor Ivica Piljića – Pilje, glavnega organizatorja tekmovanja Marjan ’86, ki je s svojo značilno energijo odprl tudi to praznovanje. Po uvodu je stekla prijava za razstavno hitrostno tekmovanje Legends Only, v katerem so se po dolgih letih znova pomerili plezalci iz osemdesetih.
Tekmovanje se je začelo na smeri Desno od čempresa, kasneje pa se je dogajanje preselilo še na smer Sara. Vzporedno so organizatorji pripravili tudi top‑rope plezanje za mimoidoče, kar je dogodek odprlo širši javnosti in mladim plezalcem omogočilo stik z legendarno generacijo.
Popoldanski del: zgodovina, arhivski posnetki in priznanja
Ob 17. uri se je praznovanje preselilo v svečano dvorano Ekonomske fakultete v Splitu. Tam je sledil osrednji del dogodka – pogovor z akterji osemdesetih let, predstavitve prvotnih organizatorjev ter projekcija redkih arhivskih posnetkov tekmovanja Marjan ’86, ki so mnoge obiskovalce prvič popeljali v pionirsko obdobje športnega plezanja.
Vrhunec večera je bila podelitev spominskih plaket vsem udeležencem tekmovanja iz leta 1986 ter najboljšim nastopajočim dopoldanskega hitrostnega dvoboja. Med prejemniki so bili tudi slovenski plezalci, ki so v osemdesetih letih redno sodelovali na splitskih dogodkih in sooblikovali zgodnjo tekmovalno kulturo v Jugoslaviji.
Ivica Piljić – človek, ki je videl prihodnost
Dogodek je bil hkrati poklon Ivici Piljiću – Pilji, eni ključnih osebnosti hrvaškega športnega plezanja. Pilja je od leta 1984 skupaj z Ivico Matkovićem urejal plezališča na Marjanu, organiziral tekmovanja Marjan ’86 in ’87, vodil Komisijo za športno plezanje HPS, bil najmlajši predsednik HPS ter prvi Hrvat v vodstvu UIAA. Kot sodnik in član žirij je sodeloval na številnih mednarodnih tekmovanjih, njegova vloga pa je bila ključna tudi pri vključitvi Hrvaške v UIAA – predhodnico današnje IFSC.
Bil je tudi med ustanovitelji SPK Marulianus, prvega športnoplezalnega kluba na Hrvaškem, kjer je od leta 2001 častni član. Že leta 1993 je v intervjuju za Hrvatski planinar napovedal, da bo športno plezanje postalo globalni fenomen in verjetno tudi olimpijski šport – vizija, ki se je tri desetletja kasneje uresničila.
Praznik spomina in začetkov
Praznovanje 40-letnice Marjan ’86 ni bilo le obujanje spominov, temveč tudi priznanje generaciji, ki je v času, ko je bilo športno plezanje še v »povojih«, s strastjo in improvizacijo ustvarila temelje današnje plezalne kulture. Slovenski plezalci, ki so bili del teh začetkov, so v Splitu znova srečali prijatelje in tekmece iz tistih let – in skupaj z njimi obeležili dogodek, ki je zaznamoval celotno regijo.
Marjan ’86 ostaja simbol časa, ko je športno plezanje šele iskalo svojo identiteto. Marjan 2026 pa je pokazal, da ta identiteta še vedno živi – v ljudeh, ki so jo ustvarili, in v generacijah, ki jo danes nadaljujejo …
