Slovenski alpinizem 1995
Nova Zelandija, Šaleška ’95
Šaleški alpinistični odsek. Cilji: alpinistična aktivnost na območju Mt. Cooka, gorsko kolesarjenje in plezanje.
Vodja: Tone Vovk (46), Marko Lihteneker (36), Rok Kodre (23) in Matej Zaluberšek (24).
21.01. so odpotovali čez Dunaj in Frankfurt – prek Balija, kjer so morali presesti – v Aukland na severnem otoku Nove Zelandije, kamor so prispeli
22.01. po dobrih 20 urah letenja (z indonezijsko letalsko družbo Garuda).
28.01. so prišli v Mount Cook Vilage.
29.01. popoldan okoli 17. ure jih je letalo poneslo na ledenik, kjer je neoskrbovana koča (ok. 2600 m), ki pa ima radijsko zvezo z dolino.
30.01. opolnoči (treba je zgodaj na pot, ko se ogreje od vsepovsod grmi) odšli na turo: povzpeli so se po Zurbrignovi smeri (IV-V, 40-60°,1200 m), prečili vrh Mt. Cooka (3750 m) in sestopili po vzhodnem grebenu (Carolina, V/60°). Ker so bili opisi (v vodniku!) preohlapni, so se na koncu prekmalu začeli spuščati z grebena … Celotna tura je trajala kar 20 h.
Okoli 17. ure so bili na ledeniku, prepozno, da bi nadaljevali v dolino. Vrnili (2 h) so se v kočo.
31.01. je bilo slabo vreme, letalo ne bi moglo poleteti in morali so peš. Bila je megla, tudi za sestop zelo ohlapni opisi in – če se na koncu ne bi megla dvignila, bi težko našli stezo. “Grozljiva pot! Trajalo je kar deset ur. Sicer jo pa redki uporabljajo, večina jih tako leti.”
Potem pa so z gorskimi kolesi popotovali po obeh otokih in obiskali tudi plezališče ob jezeru Wanaki, kjer so ostali tri dni in mlajša dva sta tudi plezala; smeri do IX. stopnje. Obiskali so tudi Quinland, kjer pa plezališča ni več. Kline so izbili, table pa opozarjajo, da je plezanje prepovedano zaradi varovanja redkih ptic.
26.02. so se vrnili v domovino.
Rezultat: Mt. Cook (3750 m), ponovitev Zurbrignove smeri.
