med pravno negotovostjo in podnebno krhkostjo
V francoskem departmaju Côte‑d’Or so 20. julija zaprli tri plezališča — med njimi zgodovinsko Cormot — potem ko se je s stene odlomil večji skalni blok. Občina Cormot‑Vauchignon (vzhodna Francija) je zato zaprla vse dostopne poti, tako za plezalce kot pohodnike, na treh stenah, ki ležijo na občinskem zemljišču: Cormot, Baderne in La Réserve.
Gre za radikalen ukrep, ki odpira širše vprašanje: je to le previdnost ob posameznem dogodku, ali pa znak nove realnosti, v kateri podnebne spremembe pospešujejo nestabilnost sten?
Na terenu se občina in plezalci trudijo najti rešitev, lokalna skupnost pa je že sprožila peticijo, ki opozarja, da so ta plezališča pomembna daleč preko plezalske skupnosti.
Odkar je francoska zveza FFME prenehala sklepati konvencije o plezališčih, se številne občine zatekajo k prepovedim — predvsem iz strahu pred odgovornostjo v primeru nesreče.
Toda od 23. februarja 2022 velja t. i. Loi Falaise, ki določa:
Upravljavec naravnega prostora ni odgovoren za škodo, ki nastane pri športni dejavnosti, če je ta posledica normalnega in predvidljivega tveganja, ki je lastno tej dejavnosti.
To pomeni, da občina ni samodejno odgovorna, če se v plezališču zgodi nesreča v okviru običajne plezalske prakse.
Cormot je v manj kot enem letu doživel dva velika podora. Tveganje je realno, lokalni plezalci sami priznavajo, da se nekaterim sektorjem izogibajo. A občina se sooča s ključnim vprašanjem: Kako določiti, kateri sektorji so varni?
Brez strokovne geološke analize občina ne more ločiti stabilnih od nestabilnih območij. Zato je iz previdnosti zaprla celoten plezalski kompleks. Gre za začasen ukrep, ne za dokončno odločitev — občina ga razume kot konservatorno zaporo, dokler ne bo mogoče strokovno oceniti tveganj in zagotoviti varnosti.
Primer Cormota ni osamljen. V zadnjih letih se v Alpah, Pirenejih in Apeninih pojavljajo: pogostejši podori, razpoke zaradi suše, destabilizacija zaradi ekstremnih temperatur, nenadne spremembe v strukturi apnenca in dolomita.
Plezališča, ki so bila desetletja stabilna, postajajo podnebno krhka. Občine pa se znajdejo med dvema pritiskoma: pravna negotovost, okoljska nestabilnost.
Cormot je tako postal simbol nove evropske dileme: kako ohraniti dostop do plezališč, ne da bi zanemarili varnost v času, ko se stene spreminjajo hitreje kot kadarkoli prej?
Francoski plezalci zbirajo podpise podpore, da bi ohranili svoj objekt …
