V okoljskih krogih se je že dlje govorilo, da bodo nekoč – morda kar prvi del 21. stoletja, sušne razmere povzročile vojno za vodo. Zaenkrat še ne nujno v obliki konfliktov med državami, temveč v obliki: sporov med posamezniki, lokalnimi skupnostmi, omejevanja dostopa, nadzora nad odvzemi, kazni za neupravičeno rabo, političnih odločitev o prioritetah porabe.
Primer iz Limone sul Garda, ki so ga navrgli algoritmi, pritrjuje. Karabinjerji gozdne enote so med nadzorom vodnih virov odkrili improviziran sistem, s katerim je lastnik zasebne nepremičnine preusmerjal javno vodo iz gorskega potoka neposredno v svojo bazen. Brez dovoljenja, brez prijave, brez nadzora.
Izkoristil je naravni naklon terena, speljal tok v cev in ga preusmeril v zasebno rabo. Za takšno dejanje je v Italiji predvidena visoka upravna kazen – od 2.000 do 10.000 evrov.
Vojna za vodo se ne začne z velikimi naslovi. Začne se s cevjo, speljano v zasebni bazen.
