So večji problem klicatelji ali odločevalci? Zadeve okrog »uvajanja reda« niso vedno tako enoznačne, kot bi si mislili, …
V Italiji je od konca julija 2026 v veljavi nov tarifni pravilnik za primere, ko nekdo sproži reševalno intervencijo brez dejanskega razloga ali jo povzroči zaradi naklepnega ravnanja oziroma hude malomarnosti. V takšnih primerih lahko država od povzročitelja zahteva povračilo stroškov celotne operacije.
Pravilnik je pripravil italijansko Ministrstvo za gospodarstvo in finance, nanaša pa se izključno na intervencije, ki jih izvaja Guardia di Finanza – torej policijski korpus, ki v Italiji poleg finančnih nalog opravlja tudi gorsko reševanje, nadzor visokogorskih območij, patruljiranje in iskanje pogrešanih oseb. Ne gre za splošno plačevanje reševanja v gorah, temveč za odvračilni ukrep proti zlorabam.
Kaj določa novi cenik?
Temeljno načelo je preprosto: kdor sproži neupravičeno intervencijo Guardia di Finanza ali jo povzroči z naklepom ali (hudo) malomarnostjo, mora plačati stroške operacije.
Pravilnik najprej določa ceno osebja, ki je odvisna od funkcije in kvalifikacije:
30+ € na uro za nižje policijske nazive, 60–70 € na uro za višje častnike.
Vsak poseg, ki traja manj kot eno uro, se vseeno obračuna kot polna ura, medtem ko se dodatne minute upoštevajo le, če presegajo pol ure.
Kjer stroški res narastejo: zračna in pomorska sredstva
Če je strošek osebja razmeroma nizek, je uporaba vozil in zračnih sredstev tista, ki lahko povzroči zelo visoke zneske.
Kopenska vozila
Tarifa je odvisna od vrste pogona in namembnosti:
motorne sani: več kot 1,50 € / km,
ATV‑ji in specialna vozila: nekoliko manj,
navadna vozila: nizke tarife.
Zračna sredstva
Tu se stroški dvignejo za več velikostnih razredov:
helikopterji srednjega razreda: 4.000–5.000 € na uro,
helikopterji višjega razreda: nad 5.000 € na uro,
nočna posredovanja …,
droni: najcenejša možnost, od <100 € / uro do nekaj sto evrov.
Pomorska sredstva
sodobni patruljni čolni: 1.000+ € / uro,
manjše obalne enote: ~56 € / uro.
Kdaj nastopi obveznost plačila?
Pravilnik se ne uporablja za: klice v dobri veri, resnične nevarne situacije, primere, ko se izkaže, da je bila nevarnost manjša, a je bila ocena upravičena.
Plačilo je predvideno izključno za: neupravičene klice, lažne prijave, namerno napačne informacije, ravnanja, ki pomenijo hudo malomarnost (npr. zavestno vstopanje v zaprto območje, ignoriranje opozoril, namerno tveganje).
V takšnih primerih lahko uprava natančno izračuna stroške in jih administrativno izterja od povzročitelja.
Kaj se spreminja za običajne državljane?
Za veliko večino ljudi – tiste, ki se znajdejo v resnični stiski – se ne spremeni nič. Reševanje ostaja brezplačno, kot mora biti v državi, ki varuje pravico do varnosti in pomoči.
Novost je namenjena odvračanju neodgovornega ravnanja, ki po nepotrebnem obremenjuje javne vire.
Smisel plačevanja takšnih in drugačnih posredovanj je najbrž zgrešen v osnovi, saj bi zlahka preprečili njihova nastajanja (tudi pri avtomobilskem zavarovanju plačujemo asistenco ali pa sami plačamo prevoz okvarjenega ali poškodovanega vozila in ne kličemo nekoga, da bi nam to zastonj naredil). Če se pošteno vprašamo, pogledamo v preteklost, so se stvari okrog v bistvu nesmiselnih intervencij dogajale že več desetletij nazaj. S prihodom mobilnih telefonov pa so se poenostavile. Nekateri izmed vodij gorskoreševalnih enot so se začeli odzivati za vsako malenkost in številke posredovanj so jim zrasle. Odločevalci, ki seveda ne plačujejo iz svojega žepa, so mirno gledali in z odločitvami, kot so izključevanja učenja samopomoči iz osnovnih usposabljanj, še krepili (ta) način. Potem pa ne gre spregledati ponudnikov storitev, ki seveda vedno pristavijo svoj lonček in rade volje prevažajo vse živo, saj jim to prinaša opremo (tudi nove helikopterje), denar in navzven izvrstno podobo o junakih, ki rešujejo … Skratka, red je treba narediti na obeh straneh.
A pozor: presoja »neupravičenosti« ni vedno preprosta
Pravilnik odpira pomembno vprašanje: kdo presodi, kaj je neupravičeno reševanje ali huda malomarnost? Je npr. obnemoglost klicatelja, poškodba prsta in vse druge malenkosti, ki se pojavljajo, da se krepi statistika, zadosten razlog, da kar vodja intervencije določi helikopterski prevoz? Ali pa bi bilo dovolj, da mu nekdo samo nese pijačo in (grozdni) sladkor?
Ta presoja ni vedno jasna. Zato je bistveno, da ima vsak, ki prejme zahtevek za povračilo stroškov, možnost: natančno preveriti razloge, pregledati obračun, razumeti kriterije, preveriti vsako postavko.
Zlasti pri uporabi helikopterjev lahko zneski presežejo več tisoč evrov, zato je pregled vseh postopkov nujen.
Zakaj je pomembna strokovna pomoč?
V primeru spora je ključnega pomena, da se posameznik lahko zanese na strokovno podporo, ki mu pomaga: razumeti, ali je zahtevek pravilno utemeljen, preveriti, ali je izračun skladen s tarifnim pravilnikom, oceniti možnosti pritožbe ali pravne zaščite, ugotoviti, ali je bil poseg res upravičeno označen kot neupravičen.
V praksi to pomeni posvet s: pravniki, gorskimi vodniki, reševalnimi službami, organizacijami za varnost v gorah.
