Pred stotimi leti, v časih, ko so se politične stranke ravno tako množile kot muhe na dreku, je slovenski časopis skoraj z občudovanjem pisali o najvišjih alpskih vaseh. O krajih, kjer so ljudje živeli nad 2000 metri, kjer so zime trajale pol leta, kjer je bilo življenje trdo, a neprekinjeno. V zapisu, ki ga prepoznamo kot tipičen predvojni potopisni drobec, beremo o vaseh Rery, Inf, Trepalle, Avérol in Saint Véran — o skupnostih, ki so kljub višini in izolaciji vztrajale tam, kjer se je življenje merilo v snegu, vetru in trmi.
Sto let pozneje je slika povsem drugačna. Najprej odseljevanje v doline, kjer so bili »šihti« in »boljše življenje potem pa še turizem, ki je povozil prvotno prebivalstvo.
Vasi, ki so bile nekoč žive, so danes kulisa
Resy (Rery) – od 120 prebivalcev do sezonske planine
V starem zapisu je »Rery« opisana kot najvišja vas v Alpah, 2151 m nad morjem, s 120 prebivalci, ki »tekom zime ostanejo vsi v vasi«. Danes je Resy le še zgodovinski Walserjev zaselek, brez stalnih prebivalcev. Ostali so le dve koči, ki obratujeta poleti in med smučarsko sezono. Zime tam ne preživi nihče več.
Juf (Inf) – zadnji branik pristnega gorskega življenja
»Inf« je bil (verjetno) tiskarski škrat — šlo je za Juf, vas v švicarski dolini Avers. Juf je danes edina izmed omenjenih vasi, ki je ohranila stalno prebivalstvo. Okoli 30 ljudi tam živi skozi vse leto, z avtobusno linijo, pošto in kmetijami. Juf je postal simbol tistega, kar je drugod izginilo.
Trepalle, Saint Véran, Avérol – od kmetov do turistov
Trepalle je danes znana kot najvišja župnija v Italiji, a njeno življenje je popolnoma prepleteno s smučarskim turizmom Livigna. Saint Véran je postal turistični dragulj francoskega Queyrasa, kjer je več turistov kot domačinov. Avérol je postal izhodišče za planince; stalnih prebivalcev skoraj ni več.
Kaj se je zgodilo v sto letih?
1. Turizem je prinesel denar — in odnesel prebivalce
Ko so se v 20. stoletju začela razvijati smučarska središča, so se najvišje vasi spremenile v turistične platforme. Kmetijstvo je postalo nerentabilno, mladi so se preselili v doline, vasi pa so se preoblikovale v: hotelske zaselke, počitniške vasi, muzeje na prostem, kuliso za pohodništvo in smučanje.
2. Spremenila se je ekonomija — in s tem način življenja
Nekoč so bile te vasi samostojne, samozadostne, povezane z naravo. Danes so odvisne od: turističnih sezon, infrastrukture, dostopa, globalnih trendov.
Zime, ki so jih nekoč prebivalci prestali v izolaciji, so danes logistični problem za turistične ponudnike.
3. Podnebne spremembe so dokončno preoblikovale gorski svet
Ledeniki se umikajo, snega je manj, zime so krajše. Kmetijstvo nad 2000 metri je skoraj nemogoče. Turizem pa se prilagaja — z umetnim snegom, novimi žičnicami, novimi modeli »alpskega doživetja«.
Sto let star zapis kot minuli zven
Ko beremo stavek: »Kljub precej hudim zimam ostanejo tekom zime vsi prebivalci v svoji vasi.« se zavemo, kako drugačen je bil svet. Danes bi tak stavek veljal le še za Juf — in še tam se prebivalci borijo z izseljevanjem. Turizem je prinesel udobje, razvoj, infrastrukturo. A hkrati je na svoj način izbrisal tisto, kar je bilo nekoč srce gorskega življenja: stalno, trmasto, pristno bivanje nad gozdno mejo in za svojo korist ohranil vabljiv pridih preteklosti: »Poglejte, kako so nekoč živeli, …«
Danes najvišja stalno naseljena vas (od tu omenjenih) v Alpah ni več Resy, ni Trepalle, ni Saint Véran, je Juf (Švica), 2126 m. Zadnji ostanek tistega sveta, ki ga opisujejo stari časopisi. Zadnja vas, kjer je življenje še vedno močnejše od turizma, ki pa je svoja nova in predvsem bogata naselja seveda postavil še precej višje, …
