Delo, 4. februar 1997
Črni konec tedna na slovenskih smučiščih – Na Krvavcu se je ponesrečil tudi desetletni Kranjčan – Madžarko na Voglu rešili gotove smrti – V združenju žičničarjev menijo, da je za varnost ustrezno poskrbljeno
LJUBLJANA, 3. februarja 1997
Včerajšnja sončna nedelja je bila za slovenske smučarje zares črna. Poleg nesreče s smrtnim izidom na Krvavcu se je zgodilo še nekaj drugih nezgod, zaradi katerih se v javnosti sama po sebi zastavljajo vprašanja o varnosti slovenskih smučišč. Sodeč po dognanjih naše aktualne teme o varnosti slovenskih smučišč pa so za nesreče kriva ne toliko smučišča kot neprevidni smučarji; zanje pa je absolutno varnost smučišč nemogoče zagotoviti.
Poleg smrtne nesreče Aleksandra Kanellopulusa je bilo namreč včeraj še več nezgod: na Krvavcu je tako le malo po tej nezgodi in le nekaj deset metrov višje s strmine odneslo pod mrežo še desetletnega Kranjčana Miho Erzarja: tega so prepeljali na ljubljanski Klinični center, saj si je po podatkih policistov zlomil ledveno vretence. Ta zlom pri kranjskem četrtošolcu ne bo pustil hujših posledic. Blejska policist in gorski reševalec sta poleg tega včeraj popoldne rešila zanesljive smrti 23-letno Madžarko lldino Kun: čeprav je bil Žagarjev graben z Vogla uradno zaprt, se je za smučanje po njem po 17. uri odločila skupina madžarskih začetnikov: omenjeno Madžarko. ki je šla peš navzdol, ker ni upala smučati, je reševalec po zdrsu ujel zadnji hip. preden bi jo odneslo po strmini med bukovje, takšen zdrs pa se ji je ponovil še pol ure kasneje. Poročali pa smo tudi že o nesreči, ki se je zgodila v soboto na Arehu. kjer jo je zaradi neupoštevanja opozorilnih znakov skupil 32-letni Aleš L. iz Velikih Lašč. Na Krvavcu je veliko opozorilnih znakov.
Nesrečo na Krvavcu je danes ocenil Andrej Cerkovnik, namestnik direktorja RTC Krvavec: »Za varnost na smučišču se trudimo, kolikor je v naših močeh. Smučišča na 35 hektarjih imajo veliko opozorilnih znakov in napisov. Z več kot 300 blazinami smo oblekli debla, skale in stebre žičniških naprav, da bi preprečevali padce smučarjev vanje. Osebno menim, da je šlo pri včerajšnji nesreči za splet nesrečnih okoliščin po tem. ko je Ljubljančan s smučko zadel v sneg in ga je po izjavah priče razprlo. ko je peljal iz zavoja. Veljavni zakon o varnosti na smučiščih nasglede varnostnih ograj ne obvezuje: smučišča so steptana gladko, sneg je hiter, gladko smučišče pa je lahko nevarno za tiste, ki precenijo svoje sposobnosti. Za zdaj smo ocenili, da je napako naredil smučar sam. V takih primerih je odgovoren sam. ne pa žičničarji.«
Zaradi tega se tudi zastavlja vprašanje, ali je za varnost na naših smučiščih ustrezno poskrbljeno. »Je,« lahko na kratko povzamemo odgovor Gorazda Bedrača. predsednika združenja slovenskih žičničarjev. »Naš trud za varnost smučarjev je celo večji kot na smučiščih v marsikaterem avstrijskem ali italijanskem smučarskem središču.« Za zagotavljanje varnosti na smučiščih so pristojni njihovi upravljaici.Ti morajo proge zavarovati tako. kot jim narekujejo zahteve, zapisane v obratovalnem dovoljenju. Poleg varnostnih oznak in naprav morajo imeti na vsakem smučišču zagotovljeno tudi rediteljsko in reševalno službo. Dejansko stanje redno preverja prometni inšpektorat, lokalni ali republiški. Poleg tega razmere na smučiščih nadzoruje reševalna in zdravstvena služba.
Precenjevanje lastnih smučarskih sposobnosti
»Za varno smuko lahko največ postorijo prav smučarji sami.« meni Bedrač. Enakega mnenja je tudi Dušan Klobasa, inšpektor za posebne naloge v upravi policije v sektorju za splošne policijske naloge na ministrstvu za notranje zadeve. Statistika smučarskih nesreč, ki jo vodijo na ministrstvu, kaže, da se največ nesreč zgodi zaradi precenjevanja lastnih smučarskih sposobnosti (kar pogosto vodi v neprimerno hitrost) in pa neustrezna smučarska oprema. »Policijska« statistika je bila sicer tudi edina, ki nam je omogočila vpogled v (vsaj) delno podobo nesreč. ki so se zgodile v lanski in letošnji smučarski sezoni. Popolne statistike o vseh nesrečah na naših smučiščih namreč nimamo: pri predstavljanju števila lanskih in letošnjih nesreč moramo tako poudariti. da gre samo za tiste, ki so jih zabeležili policisti. Teh pa je bilo v lanski smučarski sezoni 558, od tega so bile tri smrtne (dva smučarja je zasul plaz na Voglu, en pa se je ponesrečil na Vojskem); 471 oseb se je v nesreči telesno poškodovalo – od tega 84 huje. V številu nesreč izstopajo večja smučarska središča. V letošnji sezoni so do sedaj zabeležili 22 nesreč, večina se jih je končala s hudimi telesnimi poškodbami.
Kako varna so posamezna smučišča in kako je za varnost poskrbljeno na posamičnih slovenskih smučiščih?
Direktor kranjskogorskih žičnic Božidar Pristavec je povedal, da nobeno smučišče ne more dobiti obratovalnega dovoljenja, če ni ustrezno poskrbljeno za varnost. Obratovalno dovoljenje, ki ga izda prometni inšpektorat. zato pomeni, da so vsa nevarna mesta zaščitena. Na območju od Kranjske Gore do Podkorena ni nevarnih smučišč. Zares strm je le poligon, nikjer pa ni previsov ali drugačnih nevarnih mest. Za red na smučiščih skrbi osem rediteljev, nesreča, kakršna se je zgodila na Krvavcu, pa bi se lahko zgodila kjerkoli.
Primož Komar pa je v zvezi z varnostjo na Voglu, kjer je 46 hektarov smučišč, dejal, da so nevarna mesta označena in zavarovana povsod. kjer je to možno. Če je proga speljana skozi gozd. tega pač ni moč narediti. V zvezi z (ne)varnostjo Žagarjevega grabna je povedal, da je (ne)varnost odvisna od vremenskih razmer. Ker je na nekaterih mestih poledenel, je Žagarjev graben že štirinajst dni zaprt. Tako kot na drugih območjih pa nekateri smučarji prepovedi ne upoštevajo. Pri tistih, ki delajo po svoji glavi, so reditelji brez moči.
Kaninsko smučišče je glede zagotavljanja varnosti brez vsakega dvoma naše najbolj zahtevno smučišče. Tega se žal zavedajo predvsem njegovi upravljalci, ki se v okviru (vedno omejenih) finančnih možnosti trudijo, da bi bila smuka na Kaninu varna. Pravzaprav je smučanje 2200 metrov nad Bovcem povsem varno, vendar pod pogojem, da se smučar drži navodil, opozoril in tudi pravil lepega obnašanja na smučeh. »Kanin je opremljen z najnujnejšo varnostno opremo. S snežnimi zidovi in mrežami smo zavarovali vse kritične predele na progah Sedlo in Skripi. Popravili smo tudi iztek na progi Veliki graben. Ta je bil do lani precej nevaren. Na smučišču vsak dan dežura osem redarjev. Po potrebi čez teden in vedno ob sobotah, nedeljah in praznik pa se jim pridružita še dva policista, dva gorska reševalca in zdravnik.« je povedal Ljubo Hrast. »Smučišča bi seveda lahko še bolje zavarovali,« je priznal in opozoril na ohlapnost zakonodaje. »Zakon o varnosti na smučišču ni dovolj nazoren. V njem sicer piše. naj bodo varovalne ograje visoke meter in pol. Rešitev problemov kje. kam in kako naj bi jih postavili, pa zakonodajalec prepušča upravljalcem smučišč.«
Sicer pa so na Kaninu največji problem mnogi smučarji, ki so željni avantur izven urejenih smučišč. Nevarni so tudi zato. ker njihov zgled vleče druge, morda manj spretne smučarje. Njihove smučine tečejo po robovih nevarnih vrtač, po plaziščih Skripov. po strminah pod grebeni Prestreljenika in Okna nad Velikim grabnom. Vsako smučarsko sezono se primeri, da morajo koga reševali iz vrtač na drugi strani varnostnih ograj in največkrat na levih in desnih pobočjih Skripov. Smučine pa vabijo pustolovce tudi v Krnico.
Redarji lahko smučarje le opozarjajo
»Redarji imamo pravico smučarje le opozarjati, da se podajajo v nevarnost. Nimamo pa pravice kogarkoli kaznovati ali jim karkoli prepovedovati. Tudi vozovnice jim ne smemo vzeti. Ta namreč velja samo za dostavno žičnico. Pred desetimi leti smo sicer poostrili nadzor nad nediscipliniranimi smučarji. Na račun tega so nam očitali. da smo nasilni. Vsak naj bi imel pravico, da smuča, kjer želi.« Ljubo Hrast je povedal, da so na Kaninu lani imeli 36 nesreč, ki pa so se najpogosteje končale z izpahom udov in poškodbami kolen. Borderji so bili vpleteni samo v dve nesreči. Meni, da ti ne ogrožajo ostalih smučarjev.
Medtem ko so smučarji z razmerami na mariborskih smučiščih letos v glavnem zadovoljni, pa je kar nekaj kritik na neopaznost redarske službe in neprisotnost vseh. ki bi morali poskrbeti, da smučarji ne bi kršili osnovnih pravil varnega smučanja. Policisti so namreč na smučiščih le ob sobotah in nedeljah, večjih praznikih in šolskih počitnicah, odločnejši nastop redarjev pa naj bi ovirala tudi zakonodaja. ki jim daje le malo pooblastil.
Kot je povedal Gorazd Bedrač, direktor Mariborske vzpenjače, so pohorske proge dobro varovane in označene, kar potrjujejo tudi nenehni inšpekcijski nadzori tako smučišč kot naprav na njih. »V letošnji sezoni smo imeli pet ali šest takšnih pregledov in nobenih večjih pomanjkljivosti niso odkrili. Tudi nesreč na napravah na srečo ni bilo. a tudi na smuččiščih nesreče letos niso pogostejše kot lani, je pa zaradi umetnega snega manj težjih poškodb. Najmanj nesreč se zgodi na najbolj strmih pobočjih, kjer smučar ob padcu zdrsi in je manj zlomov.« je povedal Gorazd Bedrač.
Upravljalci pohorskih smučišč (Smučarskih klub Branik) so prepričani. da je za varnost na njihovem območju dobro poskrbljeno, saj imajo na vsakem sektorju vsaj dva stalna redarja, v nadzoru pomagajo tudi upravljalci vlečnic strojniki in po dva gorska reševalca na vsakem sektorju. Na smučiščih mariborskega Pohorja, Archa in Treh kraljev skrbi za red in varnost tudi skupina 19 policistov, med katerimi jih je devet članov Gorske policijske enote, ki so nekoliko bolje opremljeni in tudi usposobljeni za gorsko reševalno službo. Ob vikendih in praznikih ter v počitniških dnevih pa sta na vsakem sektorju po dva policista, trije spremljajo promet k smučiščem, posebna patrulja pa nenehno nadzoruje promet na cesti Hoče- Areh.
Tudi policisti tarnajo nad zastarelostjo Zakona o varnosti na javnih smučiščih iz leta 1977 in od novega pričakujejo več pristojnosti redarjem, pa tudi višje mandatne kazni, ki znašajo zdaj le od 300 do 6000 tolarjev. »V letošnji sezoni smo podali dva predloga sodniku za prekrške, sicer pa so naša poročila o ostalih ukrepih na smučiščih vedno zelo obsežna. Zelo ostro ukrepamo proti vinjenim smučar jem. ki so v glavnem povzročitelji nezgod. V letošnji sezoni smo imeli na sektorju Bellevue dve nesreči s hudimi posledicami, pri Arehu tri, od tega dve s hudimi poškodbami, pri Treh kraljih pa tri lažje nesreče,« je povedal Avgust Volšek, inšpektor za posebne naloge, ki na mariborski UNZ vodi in koordinira delo skupine policistov na smučeh.
»Vsi smučarski centri morajo delovati po veljavni zakonodaji. Ta postavlja tudi okvire za varnost na smučiščih. Zame je stvar jasna: če ima center dovoljenje za obratovanje. pomeni, da v celoti ustreza tudi predpisom o varnosti. Vse ostalo je kot v prometu. Voznik dobi vozniško in prometno dovoljenje. Od njega, njegovega načina vožnje in prilagajanja razmeram na cesti je potem odvisno, ali bo imel oziroma povzročil nesrečo ali ne.« Tako kratek in jedrnat je direktor Smučarskega centra Cerkno Miran Ciglič. Direktor je še omenil, da je zakon o varnosti na smučiščih star že 20 let in da ni več v skladu z življenjem na smučiščih. Letošnji obiskovalci cerkljanskega smučarskega centra pa opažajo. da so na Črnem vrhu ob pripravah na sezono poskrbeli za vrsto izboljšav. Nove so sodobne zelene in oranžne oznake smučarski prog. Na novo so zavarovani stebri sedežnic in vlečnic. Zelo informativni so novi smerokazi.
Vodja smučišča Ciril Peternel nas je pred dnevi opozoril na nove telefonske govorilnice. Postavili so jih v bližino vlečnic in sedežnic tudi z namenom, da bi bile pri roki ob morebitni nesreči. Na smučiščih smo opazili tudi na novo v rumeno uniformirane redarje. Za red in varnost na Črnem vrhu jih vsak dan skrbi 22, ob konicah smučarskega turizma na Cerkljanskem pa jih je vsaj dvakrat več. Ciril Peternel je povedal, da bodo na napravah cerkljanskega smučarskega centra zaradi varnosti smučarjev prepovedali tudi kajenje.
MATEJA GRUDEN
KATJA ROŠ
VLASTA FELC
MAJDA ŠTRUC
