Naši alpinist v Avstriji

Ledenik Pasterza z Grossglocknerjem v ozadju, kamor so se povzpeli naši alpinisti

Slovenski poročevalec, 4. julij 1952

Z izdatno pomočjo upravnega odbora in delavskega sveta železarne Jesenice je domačemu planinskemu društvu uspelo pripraviti se za pomembno alpinistično odpravo v inozemstvo. Podjetni jeseniški alpinisti so povabili k sodelovanju tudi znane alpiniste iz drugih alpinističnih odsekov.
Skupina 47 planincev in alpinistov je šla na pot preteklo sredo z udobnim avtobusom, ki ga je dala na razpolago železarna Jesenice.
Pot jih je peljala čez Korenski prelaz in v jutranjih urah prispeli v Ziljsko dolino. Prijetno vožnjo so nadaljevali čez prelaz Gailberg proti Dravski dolini. Pred Lienzom so si ogledali mogočno skupino Lienških Dolomitov z mogočno steno Hochstadla (2680 metrov), ki je druga najvišja stena v Vzhodnih Alpah. Temni oblaki, ki so se podili tod okoli, niso dajali mnogo upanja za iz vedbo vseh načrtov alpinistov, ki so hoteli plezati v tej svetovno znani steni in stenah Kell Spitze.
Po kratkem odmoru v prekrasnem mestu Lienzu, so se udeleženci odprave povzpeli do prijetne Karlsbader koče (2260 m), ki stoji sredi mogočnega skalnega okrešija Lienških Dolomitov, tik ob dveh alpskih jezerih. Še isto popoldne so nekateri pohiteli na bližnje vrhove, drugi pa so se pripravljali za turo naslednjega dne.
Še pred jutranjo zoro je bilo živahno oko koče. Naveze so se odpravljale na najrazličnejše plezalne vzpone, vsaka po svoji sposobnosti. Udeleženci so preplezali smeri v Teplizerspitze (2613 m), Seekopfu (2747 m) in ostale vrhove v okolici koče. Večja skupina se je povzpela na Roter Turn (2702 m) in prečila dalje ves nazobčani greben proti Veliki Sand spitzl (2772 m). Najsposobnejši pa so naskočili skrajno težko smer v zahodnem razu Laserz stene, ki je ocenjena s V. težavnostno stopnjo in predstavlja višek plezanja v strmi dolomitski formaciji. Strmo dvigajoči se raz je zahteval že mnogo smrtnih žrtev iz vrst najboljših alpinistov. Tudi našim plezalcem sreče v razu ni bila naklonjena. Tik pred najtežjim mestom v smeri so se morali vrniti zaradi kratko odmerjenega časa in naporov potovanja. Še isti dan so udeleženci odprave zapustili Lienške Dolomite in se spustili v Lienz prek prijaznega Tristacher jezera in nadaljevali vožnjo po prekrasni avtomobilski cesti skozi dolino Möll Grossglocknerju nasproti.
V soboto 28. junija so naši alpinisti odprli novo stran zgodovine Grossglocknerja. Čez ledenik Pasterze je šla skupina 36 planincev in alpinistov, ki je v popoldanskih urah dosegla vrh (3797 m). To je velik in pomemben uspeh za naše planinstvo tudi v merilu zamejskega alpinizma, Vsi udeleženci so bili skrbno navezani in v dobrih rokah izurjenih alpinistov in gorskih reševalcev. Vzpon je potekal v najlepšem redu in brez tehničnih napak in zadržkov. Nad 30 gornikov iz Slovenije je bilo ta dan na vrhu po. nosnega Velikega Kleka!
Alpinisti, ki so imeli druge težje načrte, so ta dan počivali. Skupina se je na večer brez nezgod vrnila na izhodiščno bazo. Izbrani alpinisti so sredi noči zapustili kočo in se podali težkim ciljem nasproti. Že v zgodnjem jutranjem svitu smo videli borbo Krušiča in Šilerja v strmem ledenem kuloarju Pavlavičini žleba, Debeljaka in Kočevarja pa v sneženem žlebu Glockner škrbine. Udeleženci kakor tudi plezalci so se oddahnili, ko so dosegli vrh v zgodnjih dopoldanskih urah.
Poleg množičnega pristopa na vrh po običajni poti, je uspeh teh dveh navez vsekakor velikega po-mena, kar so nam priznali tudi tuji alpinisti in plezalci, ki so se tačas mudili na Glocknerju.
Zadovoljni smo se v ponedeljek vračali skozi Möllsko dolino in prenočili ob prekrasnem Millstattskem jezeru. Vso pot smo obujali spomine in se družno veselili velikih in lepih uspehov. Obiskali smo še druga jezera in kraje naše Koroške. Žalostna so bila srečanja z ljudmi, ki so zaslepljeni zapustili domovino. Solznih oči so se poslavljali od nas ko so začuli sproščeno pesem ljudi, ki se vračajo v domovino.
Uspeh odprave je brez dvoma velik. Pokazal je, da so naši ljudje sposobni premagovati težke alpinske probleme. Ta odprava je bila prve, ki je bila dobro in temeljito pripravljena in je dosegla lepe in vidne rezultate. Naše planinstvo dobiva tudi v zamejstvu vse priznanje. Da je bila ta prva odprava uspešna tako v planinsko-alpinističnem pogledu, kakor tudi v moralno političnem, je prav gotovo zasluga planincev in alpinistov železarskih Jesenic.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja