Delo 25. september 2002
Prejemniki Delovih zlatih listov – Triglavski dom na Kredarici
Triglavski dom na Kredarici, najviše stoječa planinska postojanka pri nas, je postavljen 2516 metrov visoko tik pod vznožjem vršne zgradbe Triglava. Od tod je najkrajša pot na našo najvišjo goro, po planinskem vodniku le uro in četrt, zato ni čudno, da je dom najbolj obiskana slovenska planinska postojanka in zato tudi največja.
Kočo so tam blizu vrha oble vzpetine Kredarice že leta 1896 postavili slovenski planinci. Prvotno brunarico so večkrat preuredili in povečali, današnjo podobo pa je dobila leta 1983 po najbolj temeljitem posegu gradbenikov doslej. Zdaj ima skupaj z depandanso, ki je nastala iz prvotnega skladišča za material oziroma bivališča za delavce, 330 ležišč v sobah in na skupnih ležiščih. Kljub tolikšni zmogljivosti se v glavni sezoni večkrat primeri, da ob koncu tedna želi prenočiti več planincev kot imajo ležišč, in tedaj si pač pomagajo z zasilnimi ležišči v jedilnici. Na leto v Triglavskem domu prenoči povprečno okoli 9.000 planincev, največ jih je bilo 12.000, vseh planincev, ki se ustavijo v tej postojanki, pa je vsako leto kakih 20.000.
In kakšne načrte za prihodnje imajo v PD Ljubljana matica, ki upravlja Triglavski dom? “Prenočitvenih zmogljivosti ne bomo povečevali,” je dejal Janko Rekar, dolgoletni gospodar doma, sicer tudi meteorolog, ki že 30 let skrbno vodi statistiko obiskovalcev in je sploh najboljši poznavalec dogajanj v postojanki na Kredarici. “Prostora imamo dovolj, a je med tednom slabo izkoriščen, ker so naši planinci navajeni, da hodijo na Triglav predvsem ob koncu tedna. K sreči se tujci, ki jih je približno tretjina, bolj osredotočijo na druge dneve. Letos, ko je bilo zelo malo snega, je bil slabo izkoriščen tudi ves junij.
Dom na Kredarici pa ni le največja, ampak tudi ena najbolje urejenih planinskih postojank pri nas. A prav velikost oziroma večja poraba prinaša s seboj dodatne težave, ki se jim v manjših in niže ležečih kočah lahko izognejo. Vode jim doslej ni manjkalo. Največ jo dobijo iz Triglavskega ledenika, ki se poleti tali, nekaj je kapnice, malenkosten delež pa iz bližnje zbirne plošče. A ledenik se tako hitro zmanjšuje, da v prihodnje nanj ne morejo več toliko računati. Dobro pa so preskrbljeni z elektriko, saj imajo kar tri različne izvore, in sicer 27-kilovatni agregat, 30 novih sončnih celic in močnejšo vetrnico, od letos pa še novo akumulatorsko postajo. Manj zadovoljni so s suhimi stranišči, zgrajenimi po francoskem vzoru, ki zaradi velike količine odplak ne delujejo dobro.
Kot je povedal Janko Rekar, so bodo pri oskrbi z vodo v prihodnje pomagali s tem, da bodo z dodatnimi žlebovi pretežno izkoristili kapnico. Še večji poseg predvidevajo pri straniščih. V prihodnje naj bi namreč vse fekalije s helikopterjem vozili v cisterno na Pokljuki, od tod pa s tovornjakom v dolino.
Lado Stružnik
