Mlada Koroška, 29. april 1948
Pri nas Slovencih na Koroškem v preteklosti nismo mogli beležiti vidnejših rezultatov, planinskega udejstvovanja. Krivi temu nismo bili mi, temveč okoliščine v katerih smo živeli. Protiljudski elementi in šovinisti že desetletja zatirajo naš narod in mu odrekajo najosnovnejše pravice, tako, da sta naš kmet in delavec stalno izpostavljena nacionalnemu in gospodarskemu pritisku. Pod takimi pogoji je čisto razumljivo, da se naš narod ni mogel vsestransko razvijati, on enostavno ni videl potrebe, da bi se začel baviti s planinstvom ali športom sploh. Vso to je naš narod smatral za nepotrebno, za luksus. Šele v NOB je prišlo v tem pogledu do velikega preloma. Naš narod se je duševno sprostil. Danes že prodira predvsem naša mladina v planine, številni izleti v gore kažejo, da jo zanimanje za planine zelo veliko, saj so bili vsi izleti masovnega značaja, kar je tudi edino pravilno.
Dandanes niso naše gore več last posameznikov, ne, one so last nas vseh. Zato jih tudi obiskujemo. Naša bodoča naloga bo zajeti v planinstvo in v fizkulturo sploh čim širše množice, kajti vsakemu človeku, bodisi staremu ali mlademu, šibkemu ali krepkemu, nudi planinstvo (fizkultura) veliko plemenitega užitka, ga duševno in telesno tako krepi, dviga in vzgaja, da ga nihče, ki ga je enkrat že okusil, ne more več pogrešati.
Za vzgled si vzemimo sovjetski alpinizem, ki je še zelo mlad, vendar pa je že dosegel krasne uspehe. Karakteristično za sovjetski alpinizem je, da je čisto masovnega značaja v nasprotju z zapadnoevropskim pojmovanjem, k poudarja individualno alpinistično izživljanje (samohodništvo, najtežji gorski podvigi). V Sovjetski zvezi je gora dostopna vsem. Narod naj se množično izživlja, je parola ruskih alpinistov. V ta namen prirejajo »alplnijade«, to so množični izleti v gore. Velika alpinijada na Elbrus leta 1935 je pripeljala nad 2000 ljudi na vrh.
Tudi pri nas na Koroškem je planinstvo, kolikor ga že gojimo, množičnega značaja. Na primer izleta na Dobrač preteklega leta se je udeležilo preko 30 ljudi. V večini so prišli ziljski kmeti in kmetice. 30 mladincev iz Dobrič vesi je aprila lanskega leta polezlo na Gačarico. Rožeška mladina je masovno polezla na Kepo (Jepo) itd. To so sicer prvi začetki, vendar pa vidimo, da smo na pravi poti — na poti naprednega planinstva.
Torej v planine! Koliko zdravega se nudi telesu v čistem gorskem zraku. Polog telesne koristi ima planince še duševne koristi, ki so podloga za krepko življenje. Naše planine nam nudijo vsakovrstne možnosti udejstovanja. Najlepše nam nudijo Karavanke, ki so nam najbližje. Tudi Ziljske planine, posebno pa Karnske planino so privlačne. Sčasoma si bomo izbrali tudi drage možnosti n. pr. ledne in plezalne ture. Prodiranje v tiste dele gora, kjer ni markiranih in zavarovanih poti, kjer je človek navezan čisto na svoje lastno moči, da doseže preko raznih težav, ki se mu stavijo na pot, vsaj visoki, lepi cilj, je predvsem za nas mladino lepa vaja za našo življenjsko borbo. Mladina, naj bo čez poletje naše fizkulturno geslo: »Na planine!«
Ljubo
