Na Kalški Greben po zahodnem grebenu

V nedeljo, 30. maja 2004, smo štirje opravili vzpon iz doline Kokre

Pred Suhadolnikovo domačijo smo zavili desno in po gozdni cesti mimo planine Koglar (pašniki s konji) prišli do lovske koče (višina dobrih 1000 m).

Od tam smo se po gozdni vlaki vzpeli do njenega konca (vmes več slepih odcepov, na zgornjem križišču levo) pod strmi del pobočja, kjer smo v desno ujeli komaj vidno stezico (ok. 300 višinskih metrov). Ta nas je v ključih pripeljala mimo travnatega sedelca do idilične gozdne preže v Neškarjevem plazu (ostanki temeljev bajte).

Od tam smo se v levo vzpeli na “glavni” gozdnat greben. Po njem smo prišli do zapore, preplezali strm žleb (II, zgoraj eno mesto III, obhodi so morda možni, vendar po zelo gostem ruševju).

Nadaljevali smo po rušnatem grebenu, ki višje preide v bolj skalnatega. Grebenu smo potem sledili vse do vrha. Na desni se je višje odkrila kotanja, ki jo desno zapira oster greben in se na vršnem pobočju združi z “našim”, zahodnim. Proti vrhu je bilo nekaj snega, pod robom pa kratka opast. Težavnost smeri Zahodni greben: III/I-II, 700 m. Nekje vmes na grebenu je bil možic.

S Kalškega Grebena smo sestopili po zimski varianti po dnu kotanje, desno od markirane poti, ki nas je pripeljala do lovske koče na Dolgi njivi. Skozi Roblekov kot mimo podora smo prišli do kmetije Roblek, kjer smo imeli drugi avto.

Predvidevamo, da so po zahodnem grebenu že plezali domačini (možic), vendar na voljo ni prav nobenih opisov, razen smučarskih, ki pa potekajo bolj desno, južno. Če kdo ve za kak opis tega območja, se priporočamo.

Svet pa je izredno lep in ne pretežaven, prava divjina za pustolovce (podobno kot južna stran Kočne).

Vladimir Habjan

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja