Slovenski kemik, alpinist in gorski reševalec, ki je s svojim delom in življenjem pustil globok pečat v znanosti, športu in kulturi.
Mirko Dermelj se je rodil 2. decembra 1914 v Ljubljani, v družini učiteljev, ki je bila rodbinsko povezana z Višnjo Goro in notranjsko učiteljsko tradicijo. Njegov oče je bil ravnatelj zavoda za gluhonemo mladino, hkrati pa vnet planinec, kar je družino redno vodilo v Kamniške planine. Tam je Mirko že kot mladenič začutil ljubezen do gora.
Šolal se je na Ledini, maturiral leta 1933 na gimnaziji Poljane, nato pa se vpisal na kemijski oddelek Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1938 diplomiral kot kemijski inženir. Sprva si je želel postati zdravnik, a ker medicinska fakulteta takrat še ni bila popolna, se je odločil za kemijo.
Jeseni 1938 je odšel na izpopolnjevanje v Heidelberg s štipendijo. Ob izbruhu druge svetovne vojne je bil na študijskem potovanju proti Norveški, kjer so ga sprva celo priprli kot domnevnega vohuna. Kasneje je služil vojaški rok kot razvijalec eksploziva v Kruševcu, postal rezervni oficir in se leta 1940 vrnil v Ljubljano.
Med vojno je bil zaposlen v jeseniški železarni, kjer je našel družbo plezalcev. Plezanje se je nadaljevalo tudi med okupacijo, saj je bila železarna zaradi vojaških potreb relativno svobodno območje. Dermelj je bil dejaven tudi pri gorskem reševanju; pretresljiva nesreča v Rigljici leta 1942, ko so umrli štirje plezalci in reševalci, je močno zaznamovala njegovo generacijo.
Dermelj je bil med ustanovitelji povojne Centrale GRS (predhodnice GRZS) in vodil prvi reševalni tečaj v Krnici leta 1946. Bil je dejaven plezalec, ki je vsako nedeljo preživljal v stenah, ob dežju pa v Karavankah. Poleg alpinizma je bil tudi ustanovitelj jeseniškega hokeja, ki je kasneje postal najuspešnejši hokejski klub v Sloveniji.
Po vojni se je posvetil železarstvu in metalurgiji. Leta 1952 je odšel v Švico, kjer je delal v laboratorijih in kasneje na Tehniški visoki šoli v Zürichu. Jugoslavija namreč ni imela dovolj kakovostnega premoga za proizvodnjo koksa, zato je bil njegov odhod del širšega gospodarskega iskanja rešitev. Leta 1960 se mu je pridružila družina, ki je nato ostala v Švici.
Dermelj je bil znan po svoji širini: bil je pianist, znanstvenik, športnik, reševalec in organizator. Njegov dnevnik, napisan z drobno pisavo, beleži vse ture, udeležence in čase – dragocen dokument, ki spada v muzej.
Umrl je 8. oktobra 2018 v Švici, star 103 let. Tone Škarja ga je opisal kot »odličen zgled in vzornik«, človeka ostrega spomina, bistrega uma in neomajne življenjske energije.
Mirko Dermelj je bil izjemna osebnost slovenske znanosti in alpinizma. Njegovo življenje je povezovalo laboratorij in gorsko steno, znanstveno raziskovanje in reševanje življenj, kulturno širino in športno strast. Njegova stoletna življenjska pot je dokaz, da se lahko znanost, šport in človečnost prepletajo v eno samo bogato zgodbo.
