Melioracija gora in planin (2025)

Ob ponedeljkih številni pretežki tovornjaki
začenjajo prevoze gramoza na planine

Morda bolje zveneč izraz kot melioracija (pojem, ki označuje fizično poseganje v naravno okolje z namenom uravnavanja in nadziranja mokrote tal) se sliši v angleščini Land reclamation – Po poplavah leta 2023 smo lahko priča vnovičnemu popolnemu razvrednotenju in spreminjanju hribovskega okolja – namesto gradnje zadrževalnikov se povzroča še večjo poplavno nevarnost v dolinah – Načrtno?

Narava je s planin v dolino pognala tudi material, ki ga je človek s tovornjaki navozil tja gor! Črna pri Kamniku – poletje 2023 …

Ko turisti, ki so čez vikend plačali parkirnino na parkiriščih pod izhodišči planinskih in gorskih točk, odidejo, se v ponedeljek začenjajo vrstiti kolone težkih tovornjakov z gramozom, mehanizacija, ki nasipa stare in gradi nove ceste v planinsko-gorskem okolju (in tako ves teden vse do vikenda, ko bodo spet množično plačevali parkirnine, da bo krog …). Nekaj se torej gradi tudi iz denarja od parkirnin, večinoma pa gre za denar, ki so ga država in EU fondi “razlili” za potrebe lastnikov gradbeno-komunalnih in koncesionarskih podjetij. Če pogledamo finančna stanja teh podjetij pred poletjem 2023, so večino že visela na “faktoringih” in tik pred stečaji. Kot naročena je torej prišla ujma, ki so jo zaradi potreb (lastnikov) omenjenih podjetij razglasili za “višjo silo” in vse skupaj “zamaskirali” pod pomoč prebivalstvu. Sicer vse to splošno zapravljanje ni povsem naša stvar (regulatorjev tega početja je precej), če pa gledamo na to s stališča varovanja okolja, so že na univerzi v Ljubljani pripravili okoljska načela urejanja (PDF):

“Pri izvajanju varstvenih projektov je treba paziti na njihovo ekološko sprejemljivost. Ukrepe za varstvo in izboljšanje ekološkega stanja vodnih teles in drugih naravnih območij je treba izvajati v skladu s cilji kakovosti, določenimi v Zakonu o varstvu okolja (ZVO-2 člen 4)55. Odstopanje od ciljev kakovosti, določenih v ZVO, je v okviru ureditvenih projektov mogoče le pod pogoji iz zakona 56 – odstopanje od načela prepovedi poslabšanja stanja, če prevladajo javni interesi pri ukrepih za obvladovanje hudournikov in plazov). Poleg tega je treba v zvezi s tem opozoriti, da je v okviru načrtovanja upravljanja voda mogoča preložitev doseganja cilja najpozneje do leta 2027. Posebno pozornost je treba nameniti ohranjanju ali ponovni aktivaciji varovalnega učinka gozdov in vegetacije ter naravnih zadrževalnikov (retencijskih prostorov). Pri izvajanju ukrepov v časovnem in prostorskem smislu je treba poskrbeti, da bodo ob tem ekosistemi prizadeti čim manj. V postopek odločanja moramo pravočasno vključiti ustrezne specializirane agencije in organe – dajalce mnenj. Upoštevati moramo obstoječe sektorsko načrtovanje rabe prostora, že prostorsko določena zavarovana območja in druge ustrezne podlage, …”

Melioracija v hribih.
Drevesa se že sušijo in padajo …

Zakaj torej lahko gledamo tak način “obnove,” vse večje krčenje in uničevanje gozdov na eni strani in na drugi hvaljenje politikov, ki so jih nastavili na sicer povsem strokovna področja? Še nedavno so bivši flosarji (splavarji) spraševali: kam je šla voda?
Gore in planine s svojimi kraškimi značilnostmi v obliki podzemnih jam in jezer, nekdaj velikimi količinami snega, ki je obležal do jeseni, so nudile naravi ljudem konstantne količine vode za življenje. Z vse večjim poseganjem in nenehnim vsakovrstnim obremenjevanjem okolja (smučišča in planine: Krvavec, Velika planina Golte, nepregledno število kilometrov novih vlak in gozdnih cest – beri novih hudournikov, …) pa je človek porušil ravnovesje, ki ga bo, zdaj zgleda, tudi dokončno zrušil. Kompleksna situacija, v kateri uvažamo delovno silo predvsem za potrebe obremenjevanja okolja, in malomarnosti, ki jo lahko vidimo na vsakem koraku, sta dodatna faktorja. Skrbi lahko neodzivnost, bojazen, ljudi, ki jim je mar, je vse manj, ampak … ter na drugi jasno potrdilo, da celotna politika ni v službi dobrobiti ljudi in narave, ampak služi le kot vzvod za doseganje kapitalskih ciljev.

Večkilometrska zaloga skal,
ki čaka na vnovični premik
v dolini Konjskega potoka

Vsak, ki gre v gore in se striktno ne izogiba slikati človekovih posegov v naravo (takšna “izogibačev” je velika večina današnjih turistov, pohodnikov, planincev, gornikov, alpinistov, reševalcev, itd.), lahko opazi, kako so v soteskah grapah in kotanjah pripravljene na nov premik ogromne količine skal gramoza. S popolnoma nesmiselnim načinom “obnove” se posega skoraj izključno le v pas ob prometnicah, ki se vidijo iz prevoznih sredstev, in se lahko hvali, kaj se je “naredilo”. Namesto da bi te nastavljene skale in gramoz uporabljali na kraju samem, so sledili predpisom, ki jih brez težav napiše politika in prevažali ter dovažali skale iz čim bolj oddaljenih kamnolomov. Vse za večjo potrošnjo denarja in za večje težave, saj je trenutno donosna le okoljska škoda …

Planine z gradnjo in dostopnostjo spreminjajo značaj iz prvotnega, kmetijskega in rekreacijskega v elitna turistična, elitna področja. Kot povsod se bo prvotno prebivalstvo temu nasilju moralo umakniti, … Nam bo narava izdala reklamacijo (reclamation)?

PN

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja