V zgodovini alpinizma so ljudje, katerih dejavnost sega čez ducate različnih masivov in sten. Za nekatere pa je slava povezana predvsem z enim samo goro, če ne celo z eno samo smerjo. To zagotovo velja za Igorja Kollerja, alpinista in inženirja, ki se je rodil na Slovaškem pred 72 leti. Gre za enega najpomembnejših slovaških alpinistov, znanega po svojih izjemnih vzponih v Alpah, Himalaji in Pamirju. Njegova knjiga La Marmolada il Pesce e altre storie (Marmolada Riba in druge zgodbe) se osredotoča na njegovo več kot 50-letno plezalno kariero. Bere se od boja s socialistično birokracijo naprej in o prvi pustolovščini v Dolomitih, leta 1973, znameniti smeri Via Attraverso il Pesce v južni steni Marmolade, ki jo je leta 1981 preplezal skupaj z Jindřichom Šustrom, do prijateljstva v gorah, za katerega pa se ni treba vezati na isto vrv. Najlepše prijateljstvo v knjigi je tisto, ki se skoraj v trenutku začelo med Igorjem Kollerjem in njegovimi slovaškimi prijatelji, ter Ninom Dal Bonom, upraviteljem koče Onorio Falier …
Igor Koller, Luca Calvi
La Marmolada, il Pesce e altre storie
Založba: Antiga edizioni
Leto: 2025
Serija: monografija
Strani: 224
Slike: da, barvne
Format: 13 x 19,5 cm
Embalaža: mehka vezava
ISBN: 978-88-8435-515-7
Knjiga
V tej knjigi, ki jo je zasnoval in napisal skupaj s prijateljem in italijanskim prevajalcem Lucom Calvijem, se je Igor Koller končno strinjal, da bo na papir prenesel zgodbe svojih prvih alpinističnih petnajstih let in predvsem skoraj meseno ljubezensko razmerje s »Sudom,« steno svojih sanj. Kar je nastalo, je veliko več kot le niz zgodb: gre za pravi ep, ki traja več kot petdeset let, z Igorjem kot protagonisti, družino Del Bon v zavetišču Falier, nekaj zaupanja vrednimi prijatelji in predvsem z zajedami, kamini, počmi in ploščami Parete d’Argento. Fant, ki je prišel z druge strani železne zavese, ki je želel dokazati, da ni nič manj kot njegovi vrstniki v »svobodnem« svetu, ki se »znajde« s prijatelji in mu uspe doseči podvige, ki so še danes med najbolj legendarnimi v celotni alpski regiji. Knjiga osebne in alpinistične zgodovine, ki pripoveduje o času pred pol stoletja, v katerih se je v svetu vse spreminjalo, a je nedotaknjena ostala ljubezen med slovaškim fantom z velikimi nasmejanimi očmi in veličastno apnenčasto trdnjavo, ki jo vsi poznamo kot »kraljico«.
»Cesta cez rybu,« mojstrska smer Igorja in Jindre, je takoj postala slavna in je slovaška plezalca proslavila. »Ribo« – nišo v gladki steni, ki se odpira 500 metrov nad gramozom, je odkril Tirolec Heinz Mariacher, eden od »očetov« modernega plezanja v Dolomitih.
Igor Koller (1952), je najbolj znan slovaški plezalec vseh časov. Igor, rojen in odraščal v takratni Češkoslovaški, je poleg študija gradbeništva začel plezati že zelo zgodaj in skoraj takoj dosegel najvišje ravni tistega časa tako v klasičnem kot športnem plezanju. Svoj pečat je pustil od lokalnih klifov do Tater skozi peščenjakove stolpe, nato od Dolomitov do Val Masina, od Alp do Pamirja, od doline Miyar do Yosemita, a splošno znan je po svoji mojstrovini Via Attraverso il Pesce – Cesta cez rybu (Smer čez Ribo – Riba) v Marmoladi.
Luca Calvi (1962), je poliglotski jezikoslovec z zgodovinsko-etnolingvističnim ozadjem, specializiran za srednje in vzhodnoevropske jezike in književnosti. Nekdanji univerzitetni profesor, »hudo bolan zaradi gora,« prevaja knjige največjih svetovnih alpinistov.
Prvi slovenski vzpon v smeri Riba naveza Ravnik-Ravhekar 25. – 26. september 1988
