Preslišana in (skoraj) pozabljena slovenska pomoč bratoma Schmid pri prvem vzponu v severni steni Matterhorna – in rojstvo »Zlate naveze«
Avgusta 1931 je Matterhorn, ta ikonični zermattski velikan, znova postal prizorišče zgodovinskega podviga. Brata Toni in Franz Schmid sta se lotila nezaslišane naloge – prvega vzpona v severni steni Matterhorna, ki je veljala za eno najtežjih in najbolj zastrašujočih sten v Alpah. Njuna zgodba je kasneje obšla ves svet, saj sta za ta dosežek leta 1932 prejela celo zlato olimpijsko medaljo za alpinistični dosežek – edinstven primer, ko je olimpijsko odličje pripadlo plezalnemu podvigu.
Slovenska naveza na gori
Ob istem času so bili na gori tudi slovenski alpinisti – Miha Potočnik, Joža Čop, Stane Tominšek, Karel Jarc in Evgen Lovšin. Njihova pot je vodila po švicarskem grebenu, a v ključnih trenutkih so se srečali z bratoma Schmid.
V megli in snežnem metežu so jima opisali smer nad njima, ki je zaradi previsov in pragov nista videla.
Ob sestopu so Slovenci v nevihti komaj našli pot do Solvayeve koče, njihova gaz pa je naslednji dan pomagala tudi bratoma Schmid, da sta se varno vrnila v dolino.
Stane Tominšek je bil tisti, ki je zvečer v Hörnlijevi koči prvi sporočil v Zermatt, da sta brata verjetno uspela – s čimer je pomiril razburjeno množico.
Franz Schmid je kasneje priznal, da sta se z bratom vedno želela zahvaliti »neznanim sekundantom«, ki so jima v tistem viharju pomagali z orientacijo in gazjo.
Vihar, strele in človeška vztrajnost
Potočnik v svojih spominih opisuje dramatičen sestop: snežni metež, strele, ki so udarjale v steno, in Karlovo hudo višinsko bolezen, zaradi katere so ga morali dobesedno voditi korak za korakom. Vse skupaj je trajalo šestnajst ur – prava borba za življenje. A prav v tem boju se je pokazala moč naveze: Joža kot orientacijski mojster, Stane kot varovalec, Miha kot zadnji člen, ki je držal vrv.
Zlata medalja in “Zlata naveza”
Ko sta brata Toni in Franz Schmid leto kasneje prejela zlato olimpijsko medaljo za svoj vzpon (Toni je že umrl), je bil to zgodovinski trenutek – priznanje alpinizmu kot športu presežkov. A hkrati se lahko z mislijo vrnemo k slovenski navezi: Miha, Joža in Stane so s svojo pomočjo in vztrajnostjo postali del te zgodbe.
Ni pretirano reči, da je prav zaradi tega sodelovanja slovenska trojica dobila simbolni naziv “Zlata naveza” – naveza, ki je v najtežjih razmerah pokazala solidarnost, znanje in pogum, ter se zapisala tudi v zgodovino Matterhorna.
Epilog
Ko je Miha Potočnik leta 1965 ob stoletnici prvega vzpona sedel pod Matterhornom in se srečal s Franzem Schmidom, sta skupaj obujala spomine. Gora je ostala enako muhasta, a zgodba o bratih Schmid in slovenskih alpinistih je postala del njenega mita.
Matterhorn je še danes tak, kot je bil takrat – nepredvidljiv, veličasten, nevaren. A v njegovih stenah je zapisana tudi zgodba o solidarnosti in skupnem presežku, ki je slovenske alpiniste postavila ob bok največjim.
