Matkov kot

NAŠ STIK

Junij 2000: Matkov kot je oblikoval ledenik kar se najbolje vidi v njegovi zgornji polovici pod pobočji Mrzle gore.

REKREACIJA

Skrajni severni rob Slovenije na meji s sosednjo Avstrijo skriva eno naših najlepših ledeniških dolin v Kamniško – Savinjskih Alpah. Ogled idilične, odmaknjene in redko obiskane doline nam bo popestril zanimiv naravni pojav – v snežišče izdolben kotel.

Matkov kot (ime ima po kmetiji) je najmanjša ledeniška dolina v povirju Savinje. Leži vzporedno z Logarsko dolino in je stisnjena med dva vzporedna gorska grebena, po enem poteka meja z Avstrijo. Kako lahko pridemo do sem? Običajen dostop je iz celjske strani mimo Luč, iz ljubljanske pa vodi prek prevala Črnivec ali doline Podvolovljek. Od začetka Logarske doline pri gostišču sester Logar nas strma asfaltna cesta (delno še v gradnji) povede skozi ozko sotesko strmo navzgor do odcepa v Matkov kot na levi (glavna cesta se nadaljuje do Pavličevega sedla, kjer je mejni prehod). Ko zavijemo po gozdni cesti v Matkov kot, se dolina kmalu odpre. Zapeljemo se do križišča pri izviru Jezere in Kočnarjevi žagi (iz Logarske doline 3 km), kjer pustimo vozilo. Dostop se je za obiskovalce iz gorenjske strani zaradi novo zgrajene ceste na avstrijski strani občutno skrajšal. Poteka takole: v Avstrijo vstopimo prek mejnega prehoda Jezersko. Zapeljemo se do prvega večjega naselja Bela (Bad Vellach) v dolini Belske kočne (Vellacher Kotschna), kjer zavijemo desno. Kilometer naprej od Lesnikove domačije se po novem odseku ceste pod Pavličevimi stenami spustimo na Pavličevo sedlo (stara cesta, ki pelje mimo kmetije Pavlič, je za promet razen za pešce zaprta). Na naši strani nekaj nižje zavijemo desno ter se mimo kmetij Perk, Matk, Gradišnik in Kočnar pripeljemo do izvira Jezere. Matkov kot je dolg približno 6 km, gozdna cesta je sicer speljana še naprej, vendar ni v najboljšem stanju.

Matkov kot je oblikoval ledenik kar se najbolje vidi v njegovi zgornji polovici pod pobočji Mrzle gore. Tam najdemo lepo oblikovane krnice (to so visokogorske doline). Južni del doline je iz zgornjetriasnih apnencev, severozahodni (to so že Karavanke), pa je iz masivnih in kristalastih anizijskih dolomitov. Morenski nasipi pri izviru potoka Jezere in ledeniški balvani v koritih Jezere ter bližnje soteske Lamotje kažejo na to, da se je ledenik v svoji najvišji legi združeval s tistim iz Logarske doline. Po umiku ledenika je bilo v dolini ledeniško jezero vse do zgodovinskega časa (tako pravi tudi ljudsko izročilo). Markiran kolovoz nas vodi skozi dolino, vedno širši pogledi pa se odpirajo na okolico. Desno nad nami kipijo v nebo neznane gore z zanimivimi imeni: Jerebičje, Matkov Grintovec, Jerševec, Matkova Kopa in Krnička gora. Nad zatrepom stoji »kraljica doline« Mrzla gora. Na levi strani se vrstijo nižji, a prav tako neznani vrhovi: Savinjek (zahodno od njega bomo videli Matkovo okno), Koran, Zgornji Pavličev Kogel, Veliki vrh, Kivernik in Vrlovec. Nad zatrepom doline daleč naprej pod gladkimi stenami pa je najbolj znana znamenitost Matkovega kota – Matkov škaf (imenovan tudi samo Škaf).

Kolovoz se izteče na obsežnem prodišču, kjer je na robu med drevjem skrita lovska koča. Označena pot nas vodi po desni strani Kota nad strugo in po njej, počasi navzgor čez več grap. Dvignemo se čez strmo stopnjo, ki nas skozi gozd privede do skalnega zatrepa, kjer se dolina zoži. Višje se spet odpre in pokaže krnici na levi in desni strani, prav pred nami pod steno pa je Matkov škaf (spomladi, lahko tudi v zgodnjem poletju, bomo lahko v grapi naleteli še na sneg). Zaradi nevarnosti padajočega kamenja se raje umaknimo pod previsne stene (spomladi je zato še posebej nevarno). Pogled nazaj nam odkrije ves Matkov kot. Do sem bomo hodili 2 uri, pot ni zahtevna, višinske razlike pa je 600 metrov.

Matkov škaf (na višini 1480 m) je kraterju podoben snežni kotel, popolnoma okrogel, širok zgoraj v premeru okoli 20-30 metrov, nato pa se zožuje. Čez steno nad snežiščem v nekaj stopnjah pada okoli 40 metrov visok občasen slap, ki ga napaja snežnica izpod krnice. Voda izdolbe v sneg obsežno luknjo, na dnu pa se porazgubi v produ in grušču Matkovega kota in pride spet na dan kaka 2 km nižje. Poleti je Škaf globok do 17 m in širok do 12 m (višina in širina je sicer odvisna od snežnih padavin). Najprimernejši čas za ogled je začetek junija, kasneje je vedno manjši, dokler jeseni ponavadi popolnoma ne izgine. Matkov škaf ima status naravnega spomenika in je zavarovan kot največji, najlepši in najbolj znan tovrstni pojav pri nas. Druga znamenitost te doline je Matkovo okno, imenovano tudi Okno za Sovinekom. To je ovalna odprtina na vrhu grebena med Logarsko dolino in Matkovim kotom. Visoko je 15 m, široko 8 m in debelo 5 m. Dostop do njega pa je zahteven in vodi iz Logarske strani. Za orientiranje nam bodo v pomoč zemljevidi: Kamniške in Savinjske Alpe (planinski), Savinjska dolina (izletniški), oba 1:50.000 in Atlas Slovenije.

Vladimir Habjan

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja