Delo, 09. oktober 2000
Velik uspeh zasenčila tragedija
Osrednja odprava PZS dosegla cilj, a izgubila enega izmed najboljših slovenskih alpinistov – Sidrišče ni zdržalo Andrejeve teže
Ljubljana – Andrej Markovič se je smrtno ponesrečil potem, ko sta z Urbanom Ažmanom preplezala skoraj 2000 m visoko steno Jongsang peaka (7483 m). Do nesreče se je vse odvijalo kot po maslu. Dvanajst članska osrednja odprava PZS pod vodstvom Andreja Štremflja je po štirinajstdnevnem pristopu 26.9. postavila bazni tabor ter kmalu opravila nekaj dobrih aklimatizacijskih vzponov.
Štirinajst dnevni pristopni pohod v področje pod peto goro sveta Kančendzengo (8595 m), je verjetno najdaljši in zato tudi najbolj naporen pristop na področju Nepala. »Baza in same stene so precej bolj oddaljene od vseh gora na katere sem plezal na svojih dvajsetih odpravah v Himalajo «, je ob enem izmed javljanj dejal Andrej Štremfelj. Sama pot je sicer minila brez večjih zapletov, le računalniška povezava z domovino je po nekaj dneh onemela, na srečo so se stvari pred nekaj dnevi ponovno uredile.
Bazni tabor na Pangpemi, ki je edina travna oaza sredi ledenega in kamnitega morja, so alpinisti uspeli urediti v pičlem dnevu. Po dnevu počitka so se vsi odpravili na prvi resnejši aklimatizacijski vzpon in se v enem dnevu povzpeli na bližnji Pangpema peak.. Ker so stene Jongsang peaka (7483 m), Patibare (7123 m) in Kiratčulija (7365 m), oddaljene dober dan hoje od baznega tabora, je padla odločitev o postavitvi dveh izpostavljenih baz, ki naj bi služili kot izhodišče za same vzpone. Pot čez zelo razbit in dokaj nevaren ledenik pod vznožje stene, so izkoristili tudi za dodatne aklimatizacijske vzpone. Uroš Samec in Nejc Bevk sta postavila pomožno bazo pod steno Kiratčulija in se po grebenu tudi povzpela do višine 6400 m. Glavnina odprave je postavila šotore poo stene Džonsong peaka in Patibare, naslednji dan pa osvojila dotedaj še deviški vrh Kote 6470 m nad sedlom Jongsang. Vsi so se na vrh povzpeli brez večjih problemov in se naslednji dan tudi vrnili v bazo. Po dveh dneh počitka se je začelo zares. Urban Ažman in Andrej Markovič sta se v steno podala dan pred ostalimi. Njun cilj je bila skoraj 2000 m visoka južna stena Jongsang peaka. V dveh dneh sta steno uspešno preplezala, pred njima pa je bil še zelo težaven sestop. Mestoma sta se spuščala ob vrvi in eno od sidrišč, ki sta jih pripravila, ni zdržalo Andrejeve teže. Vsi , ki so preko radijskih postaj izvedeli za nesrečo, so začeli sestopati a Andreju po dolgem padcu žal ni bilo več moč pomagati. Truplo so pokopali na ledeniku, nato pa se vsi vrnili v bazo.
Slovenski alpinizem je s tem spet izgubil enega izmed najboljših. Andrej Markovič se je z njemu lastno neverjetno vztrajnostjo in voljo, hitro prebil med najboljše slovenske mlade plezalce. Kmalu po začetku so se začeli težki vzponi poleti in pozimi, doma in na tujem. Prišle so prve odprave; Južna Amerika, Himalaja, kitajski Čola San. Lansko leto je dosegel vrhunec z drznim direktnim vzponom v vzhodni steni Cracraraja, eni najlepših in najdrznejših gora v Andih, ki bo ostala nesmrtni Andrejev spomenik.
Tomaž Jakofčič
