Planinski vestnik 2004/07-08
Marjan Štamcar – Marči (1950–2004)
Sredi junija smo se na tržiškem pokopališču poslovili od gorskega reševalca in vsestranskega gornika Marijana Štamcarja – Marčija. Marči je bil član tržiške postaje Gorske reševalne službe od leta 1979. Na letošnjem zboru gorskih reševalcev Slovenije je prejel jubilejno odlikovanje za petindvajset let nepretrganega dela v Gorski reševalni službi.
V šestdesetih letih je bil Marči eden najobetavnejših pionirjev v novi generaciji tržiških smučarjev. Smučanje je za vedno ostalo njegov šport. Kmalu pa so ga pritegnile tudi gore in za vse življenje se jim je zapisal z vsem srcem, žarom in zanesenostjo. Njegov prihod med tržiške gorske reševalce je bil kar sam po sebi umeven. Postal je srčen, vdan in zanesljiv reševalec. Dolga leta je sodeloval pri skoraj vseh reševalnih akcijah tržiške postaje GRS. Poleg zgolj reševalnega dela je na postaji opravljal še vrsto drugih dolžnosti, da je naše delo lahko potekalo učinkovito, zanesljivo in varno. Za vedno nam bo ostal za zgled njegov odziv ob nesreči prijatelja v snežnem plazu pod Košuto konec novembra 1987. Starosta slovenskih gorskih reševalcev Marjan Keršič – Belač je ob Dnevu varstva pred snežnimi plazovi leta 1988 v Poljčah takole komentiral takratno Marčijevo preudarno ukrepanje: »Deloval je dosledno in točno tako, kot je zapisano v najnatančnejših priročnikih za reševanje iz plazov.« Pri delu tržiške postaje GRS je sodeloval skoraj do svojega zadnjega dne in prav pred nedavnim še vzorno uredil obsežni in bogati arhiv postaje.
Marči v gorah ni bil dejaven le kot gorski reševalec. Znal je navduševati za planinsko idejo in jo uveljavljati s svojim vdanim zgledom. Bil je delaven markacist, odličen turni smučar, nepopustljiv vsestranski varuh gorskega sveta, zanimala ga je tudi gorniška zgodovina. Zagnano je podpiral graditev planinskih postojank. Bil je med najbolj delavnimi pri obnovi brunarice GRS Tržič na Šiji pod Košuto. Še lani, ko ga je že hudo pestila trdovratna bolezen, je bil eden najbolj vnetih graditeljev pri obnovi koče na njemu tako ljubi Zelenici, zibelki tržiške smučarije, ter se tako za vedno zapisal med ,Zeleničarje’. Za svoje delo v planinski organizaciji je dobil visoka priznanja Planinske zveze Slovenije.
Tržiški in vsi slovenski gorski reševalci smo z Marčijem izgubili iskrenega in zvestega prijatelja. Delili smo si mnoge najbolj žalostne trenutke v gorah, pa tudi veselje in navdušenje, ko smo še lahko pomagali pomoči potrebnim. Bil je vedre tržiške narave in je v našo reševalsko druščino vedno prinašal veselje in optimizem. Nikoli ni veliko govoril, kar pa je povedal, je povedal iz svojega neomajnega prepričanja v dobro in pošteno in pri tem vztrajal.
Marči, mirno počivaj pod svojimi tržiškimi vršaci. Hvala ti za vse, kar si dal nam in goram!
Prijatelji iz GRS Tržič
