Člani največje argentinske alpinistične organizacije se že šest let upirajo mestnemu načrtu za rušenje njihove 43 let stare skalne plezalne stene v Buenos Airesu. Stena, zasnovana leta 1982, je zgrajena iz tisočev pravih kamnov, ki tvorijo razpoke – oprimke in stope, ki se raztezajo po 16 x 40 metrov veliki dvojni strukturi. Te razpoke pomagajo pri učenju sprotnega nameščanja opreme, gradnje sidrišč in večraztežajnih veščin, ki jih lahko plezalci uporabijo v Patagoniji in drugod. V prihodnjih mesecih naj bi bila porušena, da bi naredili prostor za nadvoz čez avtocesto.
La Palestra: ko plezalna skupnost brani svojo goro v mestu
V Buenos Airesu ni gora. A plezalci jih nosijo v sebi — in že 43 let plezajo po eni, ki stoji sredi mesta. La Palestra de Andinismo, največja urbana plezalna stena iz naravnega kamna na svetu, je več kot le vadbeni poligon. Je simbol, skupnost, zgodovina. In zdaj je ogrožena.
Mestni načrt za širitev nadvoza Labruna, ki povezuje Univerzo v Buenos Airesu z novim Inovacijskim parkom, predvideva rušenje La Palestre. Gradnja traja že deset mesecev, sodna odredba pa je začasno ustavila uničenje. A plezalci se bojijo, da bo odločitev padla mimo njih – in mimo vrednot, ki jih La Palestra predstavlja.
»To je naša gora v mestu,« pravi Maria Perin, domačinka, ki pleza v La Palestri tri do štirikrat na teden. »Da bi plezali v naravi, moramo potovati 1200 kilometrov. Tukaj se učimo, tukaj rastemo.«
Skala, ki gradi samozavest
La Palestra je zgrajena iz tisočih kosov skrilavca, prepeljanega iz San Luisa, in ponuja 150 smeri na 2400 kvadratnih metrih navpičnice. Plezalci lahko vadijo gradnjo sidrišč, plezanje po počeh, kaminih in zajedah, večraztežajne vzpone in samoreševanje – veščine, ki jih v telovadnicah ni mogoče osvojiti.
»Ko greš v Chaltén in vidiš poko v skali, si samozavesten, ker si to že počel tukaj,« pravi Fabricio Gatti, ekonomist in inštruktor, ki v La Palestri poučuje že 15 let.
Protesti in peticije
6. septembra je več kot 100 plezalcev protestiralo v soseski Núñez. V plezalnih pasovih in čeladah so korakali z megafoni, zastavami in majicami z napisom »No a la Demolición«. Slogan »La Pale No Se Toca« je odmeval po ulicah – in zdaj tudi po parlamentu.
Združenje CABA, ki je steno zgradilo leta 1982, poziva mesto, naj La Palestro razglasi za zaščiteno kulturno območje. Argument je jasen: to ni le stena, to je dediščina. To je prostor, kjer se plezalci učijo, povezujejo in pripravljajo na resnične gore.
Kaj nam to pove?
Primer La Palestre razkriva globlji problem: kako sodobna družba vrednoti naravne in kulturne simbole. V času, ko se funkcionalnost pogosto postavlja pred pomen, je La Palestra opomin, da skupnost, izročilo in prostor ne nastanejo čez noč – in da jih ni mogoče nadomestiti z betonsko alternativo.
Plezalci v Buenos Airesu ne prosijo za privilegij. Prosijo za spoštovanje. Za ohranitev kraja, ki gradi ljudi. Za pravico do skale, ki jih je oblikovala.
Bralci lahko podpišejo peticijo plezalcev tukaj.
