Velike izkušnje PD Ljubljana-Matica pri prenovi planinskih postojank – Pričakujejo tudi pomoč pri posodobitvi izredno obiskane postojanke, ki služi tako poleti kot pozimi
Delo, 6. januar 1986
Planinstvo po članstvu in zlasti po množičnem obisku gora spada med najplodnejše telesno kultume zvrsti. Organiziranost te razvedrilne dejavnosti ima v Sloveniji že prek devetdesetletno tradicijo, zato njena rast ni naključje. Kljub temu, da je med obiskovalci planin mnogo neorganiziranih, imajo pri razvoju odločilno vlogo planinska društva in njihova osrednja organizacija Planinska zveza Slovenije.
Planinska društva temelje na amaterskih načelih, vendar edina skrbijo za zavarovanje in markiranje gorskih poti, gradnjo ter vzdrževanje zavetišč in postojank. To je veliko breme, ki ga na ekonomskem računu ne bi prenesla nobena organizacija združenega dela in tudi zasebnik ne. Sezonsko poslovanje ne omogoča takega letnega gostinskega prometa in dohodka, ki bi z lastno akumulacijo ob vzdrževanju omogočal prenove in razširitve postojank. Poleg namembnih sredstev za visokogorje postojanke, ki jih na podlagi družbenega dogovora v glavnem prispevata Izvršni svet SRS in TKSS (v obdobju 1981-1985-so znašala 51 milijonov din), telesno kulturne skupnosti občin pri financiranju planinskih naložb občutno ne sodelujejo. To pomeni, da za društva, ki postojanke oskrbujejo, ne ostane drugega, kot ostanek članarine in nabiranje prostovoljnih prispevkov. Razumljivo je, da so pri tem v naši družbeni ureditvi najpomembnejši vir uporabniki družbenih sredstev. Na ta način je nastal tudi sodoben dom na Kredarici.
Ker ima vsako planinsko društvo svoje funkcionalne in organizacijske probleme, od članarine pa jim po odbitku prispevka planinski zvezi ostane še za lastno dejavnost premalo, je vzajemna pomoč društvu, ki širi postojanko, težko dosegljiva. Celo prva vseslovenska akcija za posodobitev doma na Kredarici, v katero so bila vključena vsa društva, je bila zaradi nerealnega koncepta in načina zbiranja neuspešna. Enotna evidenca ni bila izvedljiva, vsa zbrana sredstva pa tudi po večkratnih urgencah niso prišla do investitorja. PD Kranj pa je obveznice za Triglavski dom poslalo s tako zamudo, da niso bile več unovčljive. Tudi račun za prvo propagandno brošuro, ki jo je leta 1979 izdala PZS, je v višini 63.000 din moralo poravnati planinsko društvo Ljubljana-Matica. To je dokaz, da investitor mora prevzeti zagotovilo finančnih sredstev in poravnavo vseh nastalih stroškov.
Potem, ko je 15. seja skupščine PZS novembra leta 1983 odobrila nov koncept posodobitve in odprla nov krog zbiranja sredstev za Triglavski dom, je bila celotna akcija zbiranja prepuščena investitorju PD Ljubljana-Matica. Kakor Komite Planica in druge podobne organizacije je sklad za Triglavski dom opravil neposredne stike s predvidenimi darovalci in vsem tistim, ki so se odzvali, tudi takoj poslal zahvalo. Uspeh zbiranja sredstev je bil presenetljiv zlasti potem, ko je na Kredarici stekla hitra gradnja. Večja javna poimenska zahvala je bila objavljena v Delu junija leta 1984, imena vseh darovalcev, ki so prispevali vrednost vsaj 10.000 din, pa natisnjena v posebni zahvalni brošuri maja 1985. Med tem je tudi PD Škofja Loka, ki je neposredno prispevalo 50.000 din in sodelovalo na darilnem koncertu Avsenikov ter kvarteta Spev.
Obračun sklada za Kredarico je bil javno podan na proslavi 15. septembra 1985, na tretjem dnevu Triglavskega doma. Le malenkostno je odstopal od cene, objavljene v Planinskem vestniku št. 1/85 na 18. strani.
Potem, ko je Izvršni svet SRS 26. 12. 1985 končno odobril kupno prodajno pogodbo za meteorološko postajo na Kredarici, ki je bila zgrajena v sklopu doma, v vrednosti 9,4 milijona din, so točno znani vsi prihodki. S terjatvami vred bodo znašali 104,446.078 din. K temu je potrebno prišteti še ocenjeno vrednost materialnih in storitvenih prispevkov v višini 5.7 milijona din, kar pomeni, da bodo vsi prihodki za naložbo v postojanko na Kredarici znašali 110.176,078 din.
Podarjena sredstva znašajo 91.756.273 din ali 83%, loterija je navrgla 3,019.805 din ali 2,7%, TKSS je prispevala 6 mio din ali 5,5%, kupnina za prostore meteorološke postaje pa 9,4 mio din ali 8,5%.
ČAKA NA POSODBITEV – Koča pri sedmerih Triglavskih jezerih.
Odhodki bodo po naknadni odločitvi o preureditvi drvarnice v zasilno skupno ležišče in s plačili še ne dospelih anuitet vred znašali 110,176.078 din. To pomeni, da bodo vsi investicijski stroški pokriti in bo postojanka brez obremenitev. Vsi slovenski planinci moramo biti hvaležni, da smo na Kredarici dobili postojanko, ki se nam je ni potrebno sramovati pred nobenim domačim ali tujim obiskovalcem. Poleg okolici prilagojene zunanjosti in notranje funkcionalnosti dodeljen turistični nagelj dokazuje, da je bila leta 1985 tudi postrežba primerna. Ob tistih, ki so s sredstvi mogočih gradnjo, izvajalcih del in storitev ter ob sredstvih javnega obveščanja ima PD Ljubljana-Matica zasluge organiziranja posodobitve doma, prav nobenih zaslug pa nima na postojankah na Kamniškem sedlu, Ledinah, niti pri domu Petra Skalarja in pri večini drugih postojank. Kot investitor si bo enako ogreto prizadevalo tudi za povečanje ter prenovo naslednje, najbolj obiskovane postojanke, Koče pri Sedmerih triglavskih jezerih. Za rešitev najtežje naloge, zbrati potrebna sredstva, vljudno naslavlja prošnje na vse, za katere meni, da bodo v mejah možnosti pokazali dobro voljo in omogočili, da bo tudi postojanka v dolini Triglavskih jezer svojim letnim in zimskim obiskovalcem lahko nudila počitek, primerna prenočišča in okrepčila.
Povečanje in prenova Koče pri Dvojnem jezeru in prilagajanje zmogljivosti s potrebami ni edini razlog nujnosti za to investicijo; sanacija stanja in ekološka ureditev postojanke v dolini Triglavskih jezer je problem, ki ga je potrebno prvenstveno rešiti.
Darovalci za Kredarico so lahko ugotovili, da so bili vsi prostovoljni prispevki neposredno ali posredno vloženi v triglavski dom. Niti pridobljen, niti podarjen ni bil noben anorak in tudi vse proslave na Kredarici so bile brez omembe vrednih stroškov, zato smo prepričani, da bo zaupanje v koristnost naloženih podarjenih sredstev največja pomoč nabiralni akciji tudi za Kočo pri sedmerih triglavskih jezerih. Kdor se trudi in učinkovito prizadeva, ima vedno uspehe. S pogumnim načrtom smo si naložili nalogo, da bodo turni smučarji v dolini triglavskih jezer že v sezoni 1986-1987 dobili dolgo želene prostore.
Gregor Klančnik
