Slovenske novice, 02. september 2019
V severni steni Vrha Labrje se je ponesrečil komaj 23-letni Vid Dakskobler. Navezi se je iz nje iztrgalo vse varovanje.
BOVEC – Zadnji konec tedna pred napovedano občutno ohladitvijo skoraj ni bilo ljubitelja gora, ki se ne bi odpravil v hribe. Zato so imeli gorski reševalci vse polno dela s ponesrečenimi in izgubljenimi osebami. Samo v treh dneh, od četrtka do sobote, so posredovali kar desetkrat. Žal pa so z ene od reševalnih akcij pripeljali mrtvega planinca. Tragedija se je zgodila na Bovškem, v ostenju Lepega oziroma Velikega Špičja, pri plezanju pa se je ponesrečil mlad, komaj 23-letni alpinist Vid Dakskobler iz Tolmina.
Drama v samotni steni
S soplezalcem, še leto dni mlajšim alpinistom iz okolice Kobarida, sta v soboto navsezgodaj zjutraj krenila iz Trente, iz vasi Soča mimo vasi Na Skali, do vstopa v steno Vrha Labrje. Gre za zelo odročen in malo obiskan vrh v desnem delu gorske skupine Lepega Špičja, nanj ne vodi nobena markirana pot. Naveza alpinistov si je za cilj izbrala tako imenovano Novo smer, ocenjeno s težavnostjo V +. Ob sedmi uri sta bila pod steno, ob pol osmih zjutraj naj bi že začela plezati.
Ni rinil z glavo skozi zid, ampak je bil, presenetljivo za svoja leta, bolj odrasel v alpinizmu kot marsikdo.
Le pol ure pozneje, v drugem raztežaju, kjer je po opisu v spletnem alpinističnem vodniku Primorske stene tudi ključno, najtežje mesto, se je zgodila tragedija. Po naših informacijah naj bi eden od njiju padel, pri tem naj bi se mu potrgala iz stene prav vsa varovala (klini, zatiči in metulji), in le skalni rogelj, za katerega se je zataknila vrv, je preprečil, da nista oba padla čisto do dna, saj sta bila navezana. Kot nam razložijo na Policijski upravi (PU) Nova Gorica, je pokojni Vid vodil navezo. Medtem ko je naprej plezal drugi raztežaj, ga je njegov soplezalec na sidrišču varoval in mu podajal vrv. Sidrišče oziroma štant, ki služi temu, da so alpinisti vpeti v steno, sta si uredila s tako imenovanimi metulji ali frendi, in ne s klini, ki sicer bolj držijo. Med podajanjem vrvi se je sidrišče pod Vidom podrlo, verjetno so se metulji izpulili iz stene, in Vidov soplezalec je omahnil okoli 15 metrov navzdol po steni. »Med padanjem obeh plezalcev se je nato omenjena vrv ujela na kamnitem roglju, tako da je 22-letni plezalec po približno 15 metrih padanja obvisel pod skalno polico in si poškodoval desno roko. Drugi, 23-letni plezalec, pa je po približno 50 metrih padanja obvisel na vrvi, vendar je pri padcu in udarcu v steno utrpel hude poškodbe različnih delov telesa, kar je bilo zanj usodno na kraju dogodka,« so zapisali na policiji.
Po tragičnem dogodku so v reševalni akciji sodelovali reševalci GRS Bovec in dežurna posadka z Brnika, ki je s helikopterjem Letalske policijske enote pokojnega prepeljala v dolino, poškodovanega 22-letnika pa so odpeljali na nadaljnje zdravljenje v splošno bolnišnico na Jesenice.
Rosno mlad, a izjemen plezalec
»Ojoj, kako huda štorija je to. Trije otroci so bili v družini in pred leti jim je že umrla bolna hči. Zdaj pa še on …« nam pove eden od primorskih alpinistov. A nesrečni Vid, ki so ga gore vzele na pragu življenja, je bil zelo izkušen alpinist, formalno sicer še alpinistični pripravnik. Po osnovni šoli v Tolminu je nadaljeval srednješolsko šolanje v Novi Gorici, zadnja leta pa je delal v podjetju TKK Srpenica in poleg tega študiral zdravstvo ob delu.
Bil je zelo predan goram in tam kljub svojim rosnim letom zelo izkušen in preudaren. Kot izvemo od njegovih prijateljev, je bil eden najbolj perspektivnih alpinistov v vsem Posočju, tur in vzponov se je loteval zelo premišljeno in vedno se je o vsem dobro poučil. »Ni rinil z glavo skozi zid, ampak je bil, presenetljivo za svoja leta, bolj odrasel v alpinizmu kot marsikdo. O njem so mi vsi pripovedovali kot o zelo dobrem plezalcu, zato smo se v društvu GRS odločili, da bi ga nekoč radi imeli med nami. Samo smo mu hoteli pustiti še nekaj let, da bi se naplezal, ker ko si enkrat gorski reševalec, potem skoraj vsi nehajo plezati, ker ni časa. Tako mlad je še bil … Takih ni veliko in žal tudi njega ni več,« nam pove eden od tolminskih gorskih reševalcev.
Tudi v Soškem alpinističnem odseku (SAO), ki mu je pripadal Vid, so nad izgubo zelo pretreseni in še kar ne morejo verjeti, da njihovega člana, predvsem pa prijatelja, ni več. Namestnik načelnika SAO Marko Grudenje o njem povedal: »To je velika izguba za naš odsek! Bil je eden od naših najbolj aktivnih in perspektivnih članov. Čeprav je bil tako zelo mlad, je imel vse svoje vzpone zelo naštudirane, zelo veliko je vedel o hribih in alpinizmu. Čeprav je bil šele pripravnik, je bil bolj izurjen od marsikaterega alpinista. Zelo žal nam je, da ga ni več med nami.«
Tina Horvat
