vrne licenco
Dogodek na Mürztalersteigu (Großglockner) 22. avgusta 2026, ki smo ga omenili brez neke želje po atrakciji je, kot pišejo, dobil dokončen epilog: gorski vodnik, ki je na posnetku malce izgubil živce, verbalno in skoraj fizično napadel samostojnega plezalca, je svojo vodniško licenco sam vrnil. Gre za dejanje, ki presega osebno odločitev — je pomemben signal o tem, kako vodniška stroka (organizacij je več), razume odgovornost, profesionalnost in meje vedenja v izpostavljenem gorskem okolju.
Dogodek je sprožil burno razpravo, saj je vodnik ravnal v popolnem nasprotju s tem, kar naj bi vodništvo predstavljalo: umirjenost, komunikacijo, spoštovanje in odgovornost. V gorah smo vsi enaki, a vodnik ima dodatno vlogo: je profesionalec, ki mora biti v stresu bolj umirjen kot kdorkoli drug. Res pa je, da je gorskovodniški poklic v skladu z rastjo števila vodnikov in internacionalizacijo poklica postal tako razširjen in povsem neprimerljiv s tistim nekdanjim, ko je bil gorski vodnik v določeni koči in je od tam vodil na okoliške gore.
Kaj se je zgodilo?
Na izpostavljenem delu Mürztalersteiga je vodnik brez komunikacije prehiteval navezo dveh samostojnih plezalcev, ignoriral opozorila, reagiral vzvišeno, nato pa se vrnil navzgor in poskušal fizično obračunati s plezalcem. Glavni motor vsega skupaj je seveda naglavni posnetek, ki je jasno pokazal vodnikovo ravnanje. Brez komunikacije, z agresijo, z ignoriranjem osnovnih pravil prehitevanja in z vedenjem, ki je v takem terenu lahko nevarno za vse udeležene. Pri vsem tem je zanimivo, da se v debatah skoraj nihče ne ozre na hitenje.
Dogodek je bil seveda (z objavo posnetka in povzemanjem javno) prijavljen vodniškim strukturam, ki so sprožile postopke.
Incident na Mürztalersteigu je bil neprijeten, a (tudi zaradi vse večje uporabe kamer) je postal učni primer, ki ga vodniške organizacije že uporabljajo v izobraževanju.
Predsednik štajerskega vodniškega združenja Peter Perhab je v intervjuju za Der Standard izpostavil več ključnih točk. Spodaj so posamezni prevedeni stavki, ki najbolje povzamejo stališče stroke:
»Za naš poklic je to seveda vse prej kot pozitivno.«
»Vrniti se nazaj in drugega gornika napasti – tega ne narediš nikjer, še najmanj v gorah.«
»Odločilno je: komunikacija.«
»Vodniki so posebej usposobljeni za deeskalacijo.«
»Vodnik je svojo licenco sam vrnil. V prihodnje ne bo več deloval kot gorski vodnik.«
»V pogovoru je deloval zelo reflektirano. Rekel je, da ne želi škoditi poklicu.«
»Ta primer lahko služi kot učni primer.«
Ti citati jasno kažejo, da je vodniška stroka incident prepoznala kot resen odklon od profesionalnih standardov, hkrati pa kot priložnost za učenje in krepitev etičnih meril.
Zakaj je pomembno, da je vodnik licenco vrnil sam?
Perhab je pojasnil, da je bil disciplinski postopek že sprožen, a je vodnik sam izrazil željo, da licenco vrne. To dejanje je pomembno iz več razlogov: kaže osebno odgovornost, prepreči dolgotrajne postopke, zaščiti ugled poklica, potrjuje, da vodništvo kot skupnost vzdržuje jasne standarde.
Vodnik je po Perhabovih besedah dejal, da »ne želi nikogar ogrožati in ne želi škoditi poklicu«. To je redka, a pomembna refleksija.
Kaj to pomeni za vodniški poklic?
Perhab je v intervjuju večkrat poudaril, da je vodnik: celosten alpinist, komunikator, vodja skupine, oseba, ki mora v stresu delovati bolj umirjeno kot kdorkoli drug.
Njegova izjava »Vodniki so posebej usposobljeni za deeskalacijo« je ključna: vodnik, ki reagira agresivno, ogroža svoje goste, druge ljudi in poklic.
Dogodek je zato opomin, ne definicija poklica.
Posamezen izpad ne določa poklica. A ravno zato je nujno, da se vodniške organizacije do takšnih ravnanj opredelijo jasno, hitro in nedvoumno.
Gorski vodnik ni samo nekdo, ki zna plezati. Je nekdo, ki: vodi ljudi v izpostavljenem terenu, sprejema odločitve, ki vplivajo na varnost drugih, predstavlja poklic, ki temelji na zaupanju, mora biti v stresu bolj umirjen kot kdorkoli drug. Novodobno usposabljanje gorskih vodnikov temelji na prejšnjih praktičnih alpinističnih izkušnjah, selekcijah in obsežnem izobraževanju, ki zajema tudi psihologijo odnosov in kontrole. Ker smo lahko skozi zgodovinske opise spremljali nastanek in skozi čas razvoj poklica gorskega vodnika, zlahka zapišemo, da se je tako kot gorsko reševanje v tem tisočletju povsem spremenil. Ker se je gorsko reševanje utopljeno v sistem in se »na polno« vrglo v reševanje »dolinskih turističnih, adrenalinskih in prevoznih« problemov (31.08.2026 17:36/ Cerklje na Gorenjskem / Ob 17.36 se je na gokart progi na Krvavcu, v občini Cerklje na Gorenjskem, poškodoval voznik gokarta. Gorski reševalci GRS Kranj in helikopter LPE z dežurno ekipo HNMP z Brnika so poškodovano osebo oskrbeli in jo s helikopterjem prepeljali v UKC Ljubljana), je tudi prenekateri vodnik pokril »tehnično razburljivost«. Seveda je to pač razvoj, a iskanje »najvišje stopnje« usposobljenosti in »idealnosti« teh dveh dejavnosti se je (i)zgubilo. Množičnost je že zdavnaj utopila vse ideologe (večina je tako mrtvih), ki bi znali poiskati novo gorniško orientacijo ter vrednotenje, ostane nam torej le še spremljanje vse večje »idiokracije«.
Kaos na Grossglocknerju – vsiljivi gorski vodniki, izgubljen cepin in »prometni« zastoj … Summit Crew
Se pa lahko vse to seveda skrije pred resničnimi mojstri politiki, kjer se ne odstopi kar tako, …
PN
