Jakob Aljaž: 1909, 20. 7. Wilhelm Lass, priden učitelj z Dunaja, dober turist, se je s tovarišem Karlom Plaichingerjem na Dunaju celo leto pripravljal na »Besteigen der berühmten Triglav Norwand«
in ustrezne karte študiral in poslušal predavanja (glej spredaj) Zimmer et Jahn. Pred ta večer (na večer pred njunim vzponom, op. J. S.) sem ju srečal v Vratih, ju posvaril s povzdignjenim prstom: a) Können Sie die Gefahr erwägen? b) Haben Sie alle Behelfe (Stifte, Hammer, Seile etc.)? in ju imenoval »Todeskandidaten«. (Morata pretehtati – presoditi nevarnost? Imata vse pripomočke (kline, kladivo, vrv itd.)? in ju imenoval »kandidata smrti«. Op. J. S.) Za slovo sta me prijazno in milo pogledala. Pa posrečilo bi se jima bilo in sta drugi dan že blizu vrha bila. – Kar pride huda nevihta! – in koj sem Mlakarju rekel: »To je zanju nesreča!« Lass je obvisel na vrvi in umrl. Plachinger pa je prišel na vrh, potem v Mojstrano in mi jokaje vse povedal. Cel teden so vodniki skušali priti do njega, visečega nad groznim prepadom, pa niso mogli, dasi ravno so ga videli. Tudi Janez Košir (vide supra /glej spodaj – spredaj, op. J. S./) se ni upal. Potem so prišli izbrani Dunajčani s posebnimi pripravami in ga gori na Zeleni sneg potegnili (s pomočjo domačih).
1908, 17. 8. Karl Wagner, mlad bančni uradnik z Dunaja, priden fant in sin pobožne kramarice, je iz bravure hotel v Vratih preplezati sam, na tihem, navpično Triglavsko steno (berühmte Triglav Nordwand / znamenito Triglavsko severno steno, op. J. S.). Pol ure proč sta pa dve dobri stezi na Triglav, po katerih ni hotel iti in se ubil.
Ko so ga iskali, je preplezal to strmo steno Janez Košir ml. iz Mojstrane v družbi dveh Dunajčanov (Zimmer in Jahn). Pa rekel mi je Janez Košir, da bi vdrugič ne šel za en milijon. Pod to steno bom nabil tablo: Das Besteigen der Triglav Nordwand ist unter Todesstrafe verboten! (Vzpon skozi Triglavsko severno steno je pod smrtno kaznijo prepovedan! Op. J. S.) Prof. dr. Frischauf mi je pa nasvetoval, naj tam zabijem par klinov in naredim rdeče črte, potem noben več ne pojde! (Ker ni bilo več »Erstlingsbesteigung « prvenstveni vzpon, op. J. S.).
…
Objavljena sta dva od opisov smrti v gorah, ki so zapisane tudi v Dovški župnijski kroniki: Izvanredne nesrečne smrti umrli na Dovjem od l. 1889- 1912
Jakob Aljaž
Dovška župnijska kronika 1889-1923
Uvod, redakcija in opombe – Janez Svoljšak
Likovna oprema – Gregor Klančnik
Izdalo Planinsko društvo Dovje-Mojstrana ob stoti obletnici Aljaževega prihoda na Dovje v znak hvaležnosti za njegov odločilni vpliv na razvoj planinstva na Slovenskem.
Tiskalo jo je ČGP Delo, TOZD Revije v dokaz svoje grafične sposobnosti kot prispevek k Aljaževemu jubileju.
Ovitek: Prednja stran – Jakob Aljaž. Olje. Akad. slikar Jaka Torkar. Hrbtna stran – Aljažev dom v Vratih. Foto; Jaka Čop
Avgust 1989