Kamniški občan, november 1964
Na Starem gradu bodo zgradili zbiralnik za vodo za potrebe gostišča, ker je za sedaj napeljava vodovoda predraga. Sredi razvalin so zato izkopali 7 m dolgo in 5 m široko jamo. ki sega 2 m globoko v živo skalo. Pri kopanju so v globini enega metra naleteli na temelje dveh notranjih zidov gradu. Zunanji zid ima pri temelju 75 cm, notranji pa 90 cm debeline, zidana pa sta iz skal in slonita na živi skali. Na tanjšem zidu je še dobro ohranjen belež. Strešna opeka, ki so jo izkopali, dokazuje, da kopljejo na mestu, kjer je bil obrambni stolp. Ta se posebno dobro vidi na Valvasorjevi sliki Starega gradu, ki jo je posnel pred letom 1678. Ta stolp, ki je še edini ostal pokrit, je služil za grajsko kapelico. Ko je bil grad že v razvalinah, je kapelica še ostala in na praznik Janeza Krstnika je frančiškan iz Kamnika v njej vsako leto bral mašo. Zadnja maša je bila, kakor trdi zgodovinar Jožef Benkovič, leta 1749.
Tistega leta je najbrž požar uničil streho, ker so zdaj pri kopanju s strešno opeko izkopali tudi ožgane tramove. Opeka je 20 cm široka in 2 cm debela, dolžine pa se ni dalo dognati, ker je vsa razbita. Zidova sta dva in pol metra narazen, med obema pa so bili poprečni zidovi, po pol-drug meter oddaljeni. To bi potrjevalo ugotovitev, da so bile v pritličju stolpa ječe za hudodelce in neposlušne podložnike, v nadstropju pa kapelica. Te podatke posnemamo iz poročila, ki so ga leta 1570 napisali deželnoknežji komisarji, ko so si ogledali grad. Graščak Franc Thurn se je namreč branil plačati za 16.000 goldinarjev povečano zastavnino, češ da so stroški za vzdrževanje gradu previsoki. Ker tudi drugi računi niso bili v redu, so zahtevali od graščaka obračun. Ta pa je leta 1574 zapustil Kamnik in se odselil na Češko, zastavnino Stari grad pa je prevzel njegov bratranec Ahacij Thurn. Ker mu je dve leti kasneje strela ubila hčerko, se je preselil v Kamnik (Grajski dvor), nato pa na Križ, ki ga je bil sezidal ob robu sta-rograjske posesti. Grad je ostal prazen in je propadel. (Glej podrobno o tem Kamniški Zbornik 1957, str. 107—114).
Če proučimo poročilo deželno-knežjih komisarjev, bi sklepali, da je bil vhod v grad s severne ali pa z vzhodne strani. Tam je namreč navedeno, da je bila levo od vhoda najprej dolga klet, potem okrogli obrambni stolp, nato kopalnica z bakrenimi kadmi in nato že v obrambnem zidu stolp z ječami in kapelico v nadstropju. Na desni od vhoda so bile v pritličju sobe za služinčad s kuhinjo, v nadstropju pa stanovanjski prostori za graščaka in družino. Vsa poslopja pa je obdajal okrožni obrambni zid.
Kakor domneva dr. Fran Stele, je bil vhod skozi trojna vrata z južne strani, torej po poti, ki se je še danes poslužujejo obiskovalci gostišča, pač pa je dohodna pot v obliki podkve zavila po dvorišču in se ustavila pred grajskimi vrati, ki so bila potemtakem na severni strani. Morda bo ljubitelj umetnosti in kamniške zgodovine mojster Anton Roječ, ki sestavlja načrt rekonstrukcije grajskih poslopij, uspel pojasniti te domneve. To, kar vidimo na Valvasorjevi sliki, je torej zgolj obrambni zid. ki je dolgo kljuboval vremenskim neprilikam in je še danes nekoliko ohranjen. Ta okrožni obrambni zid je bil deloma pokrit, deloma nepokrit. Na notranji strani tega zidu je tekel na lesenih podporah obrambni hodnik, ki je vodil k strelnim linam. Na zunanji strani stropa okrožnega zidu, in sicer v višini strehe in na kraju, ki je nudil najlepši in najširši razgled, je bil zgrajen oglat stolpič z odprtinami na stranskih stenah, skozi katere so mogli obstreljevati zunanje strani okrožnega zidu, če je nasprotnik plezal po njih. Na Valvasorjevi sliki je ta stolpič dobro narisan.
Ko so gradili sedanje gostišče, so ostanke nekdanjega gradu vključili v južno steno spodnje gostinske sobe. Žal niso zasledovali temeljev, po katerih bi mogli sklepati o legi notranjih grajskih poslopij. Rezano kamenje, stopnice, stebre in podboje ter oboke vrat so kamniški meščani spravili v dolino za gradnjo svojih hiš, še predno se je grad sesul. Nekaj takih ostankov srednjeveške arhitekture pa je še ostalo. Zal so jih pri nedavnih gradnjah nesmotrno zazidali v zidove. Tudi pri gradnji zbiralnika so izkopali precej klesanih kamnov in vratnih obokov. Verjetno so to vrata v ječo in kapelico, prav bi bilo da planinsko društvo očuva vse te ostanke starodavne kamniške preteklosti in obloži z njimi vhodna vrata na grajsko planoto. En blok oboka kamnitih vrat je 90 cm dolg, 40 cm širok in 25 cm debel. Tudi podboji vrat so celi in dobro ohranjeni. Pri nadaljnjih izkopih, zlasti v smeri gostišča, bodo odkrili še drage temelje zgradb.
Ker že govorimo o Valvasorju in Starem gradu, naj omenimo še naslednjo ugotovitev:
Valvasor piše (Ehre des H. Krain, III. zvezek, knjiga XI.. str. 427): Das Schloss und Herrschafft Oberstein, Crainerisch Karnek — grad in gospostvo Stari grad, po kranjsko Karnek.
Po Valvasorju je pisatelj Ogrinec napisal povest Ida s Karneka, v kateri Stari grad dosledno imenuje Karnek, graščake pa Karnečane. Tednik »Kamničan« je leta 1907 ponatisnil to povest pod naslovom Čarovnica s Starega grada, v tekstu pa je povsod obdržal Ogrinčev naziv Karnek s Karnečani.
Vendar se Oberstein v Kamniku nikoli ni imenoval Karnek. Valvasor res piše Karnek. a to je tiskovna pomota, ki jo je Valvasor že sam popravil na koncu četrtega zvezka, kjer med ostalimi tiskovnimi napakami s popravki čitamo tudi: Karnek — čitaj Kamnek.
Na to je opozoril že arhivar Koblar v Domu in Svetu 1893, stran 48. Stiasnv je v svoji zgodovini o Kamniku že upošteval ta popravek, ker piše na str. 6: Na vzhodu straži kamniško mesto visoka. Strma in skalovita gora Stari grad ali Kamnik (Oberstein). (Glej tudi Ljubljanski Zvon 1895. str. 320.) Ugotovitev arhivarja Koblarja sta prezrla tudi dr. France Stele v opisu Starega gradu in Miloš Christof v svoji odlični razpravi o Josipu Ogrincu (Kamniški zbornik 1959. str. 95).
Ugotovimo torej še enkrat: Stari grad se nikoli ni imenoval Karnek.
Prof. Ivan Zika
