Kako se gorski reševalci prilagajajo podnebnim spremembam?

Podnebne spremembe v gorah silijo gorske reševalne službe, da prilagajajo svoje metode z dodatnim usposabljanjem lavinskih psov za odkrivanje žrtev pod skalnimi podori. Da ta pristop izboljšuje odzivnost in učinkovitost intervencij v vedno bolj ekstremnih razmerah, menijo pri Montagnes magazine, …

Vsako zimo v mesecu januarju se po ustaljenem urniku izvaja usposabljanje vodnikov psov in lavinskih psov, pripadnikov reševalnih ekip PGHM in CRS Alpes za iskanje v snežnih plazov. Trije tedni usposabljanja poleg vsakodnevnega življenja in del s psi, jim omogočajo, da integrirajo prave akcije in reflekse, da so operativni v primeru napotitve na teren. Od lanskega poletja pa so se lavinski psi, CRS Alpes in njihovi vodniki, navajeni iskanja pod snegom, začeli usposabljati za popolnoma novo okolje, da se odzovejo na spremembe v gorah, povezane s podnebnimi spremembami: iskanje žrtev pod skalnimi podori. K temu jih sili znatno povečanje podorov v gorah, povezanega predvsem s taljenjem trajno zamrznjenih tal. Razmišljanje reševalcev CRS Alpes je dobilo poseben preobrat po reševanju v Avstriji po zrušitvi stene, v katerem je bil plezalec prekrit s skalno gmoto in so za iskanje mobilizirali pse za plazove. Usposabljanja so se lotili tako, da so na velikem skalnem podoru zakrili zabojnike za smeti in vanje skrili predmete in potem tudi »markerje« ter vse skupaj zakrili. Princip iskanja pod skalnim podorom je enak kot pri iskanju pod plazom. Uporablja se tehnika iskanja, za katero so psi že izurjeni, da iščejo vonjave in nato »označijo« lokacijo, da opozorijo vodnika. Gre torej za podobno tehniko, a v zelo drugačnem okolju, na katerega so se morali psi prilagoditi. ​​

Orodja, začenši z biltenom za oceno tveganja snežnih plazov, ki so ga razvili napovedovalci, omogočajo razumevanje stopnje tveganja, da se nanj pripravijo, informacij v zvezi s tveganjem zemeljskih (skalnih) plazov pa trenutno ni.

Iz zgodovine reševanj že vemo, da so poškodbe v skalnih podorih (pravilom) smrtne. Človek kot del narave pa je po koncu prav tako podvržen k hitremu razkroju. Zadeve, ki se jo učijo na zahodu, so precej podobne tudi iskanju v ruševinah, le da pri podorih ni številnih motečih dejavnikov, s katerim se srečujejo ob potresih, …

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja