Elitizem in obnavljanje ter lastninjenje pogorelih koč
Družbeni podsistem, ki smo ga neuko imenovali elitizem, ima v večini v ozadju kapitalsko strukturo. Te pa so nagnjene k razpršitvi naložb, saj le tako lahko pobirajo državna, skladna, subvencijska in EU sredstva. Eden od bolj perspektivnih načinov in dovolj obsežen za pranje denarja je tudi sektor turizma. V krajih, kjer so že od socializma naprej vajeni črpanja tega prostoležečega denarja za takrat kmečki turizem, se bomo danes (spet) ustavili.
Občina Luče
Začasna oddaja Korošice v najem
Skladno z dogovorom s Planinsko zvezo Slovenije in Planinskim društvom Luče, je Občina Luče za obdobje enega leta Planinskemu društvu Šoštanj začasno oddala v najem zasilno zavetišče na Korošici. Interesa za najem od drugih ni bilo. Tako bodo ljubitelji planin še vedno lahko razmeram primerno postreženi tudi na Korošici.
Hkrati se po naročilu Občine Luče izdeluje projektna dokumentacija za nov objekt na Korošici. Ko bo ta narejena, bo zainteresirani javnosti tudi javno predstavljena.
Moja dežela
V Zgornjesavinjski in Zadréčki dolini, ki sta znani po podjetnosti, se je v predprejšnjem stoletju s prijateljevanjem Johannesa in Frana porodila dejavnost, ki je bila najprej turistovska in pozneje preimenovana v planinstvo. Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva je tako kot vse aktivnosti lokalnega prebivalstva stremela k “označevanju” ozemlja. To je bilo najlažje izvedljivo tako, da so po okoliških hribih in pod gorami postavili koče, ki so jih poimenovali s “svojim pridevnikom”. Ker je bila tudi cerkev kot večinska lastnica hribovskega okolja na njihovi strani na nek način na domovinski, je bilo to početje vezano le na probleme najemanja kreditov za gradnje, ki pa so jih ob pomoči celjskih nemških bankirjev sčasoma tudi reševali. A počasi so ti takratni elitneži vajeti prevzeli v roke in Fran se je lahko le užaljeno obrisal pod nosom in prav hitro umrl od same žalosti, ko so “sedež” prenesli v Celje.
Po vojni se je zadeva zdrobila, iz ene savinjske podružnice so nastala številna društva, kar je bila verjetno napaka, če gledamo, kako močno je (p)ostalo osrednje društvo z novim imenom PD Ljubljana matica. Glavnina “plena” je sicer ostala v okviru celjske matice, a nedavno se je pokazalo, da ni dobro, če so posamezniki v vodstvih društev preveč blizu elit. Zadeva okrog koč v Grintovcih se vse bolj vrti na dobro organizirano kriminalko, ki ji nekako režiserji zadev vse manj sledijo in vajeti prepuščajo eliti.
PZS
Upravni odbor Planinske zveze Slovenije (UO PZS) se je na 12. seji v mandatnem obdobju 2022–2026 sestal 3. oktobra 2024 v prostorih PZS v Ljubljani. Med drugim se je seznanil z idejno rešitvijo za novo planinsko kočo na Korošici, …Upravni odbor PZS se je seznanil s pripravljeno idejno rešitvijo za novo planinsko kočo na Korošici, ki sta jo predstavila projektant Rok Bordon in vodja projektne pisarne PZS Miro Eržen, investitor pa bo Občina Luče.
Požganica
Prva od koč, ki je v relativni sedanjosti stopila v ospredje dogajanja (če ne štejemo pogorele koče gorskih reševalcev na Okrešlju), je bila Franova koča na Korošici. Koča je pogorela 20. in 21. oktobra 2017. Za nekoč skromno kočo, ki je bila včasih oskrbovana skozi vse leto, velja, da lahko v planinskih vestnikih sledimo, da so jo v daljšem obdobju – vsako petletko vsaj štiri leta leta obnavljali. Že tisto vmesno leto, ko to niso počeli, je bilo poslovanje finančno nevzdržno. Samo z obnovami in nenehnimi širitvami so pridobili dovolj “sponzorskega” denarja, da je koča lahko sploh obratovala. V zadnjih vzdrževanjih pa so posle predali določenim elitnežem (podjetnikom), ki so najemali delavce iz nekdanjih republik in AP Jugoslavije. Te delavce so tako izkoriščali, da je bila popolna sramota za celotno planinsko skupnost in vse ljudi. Ko pa tudi to ni šlo več pa …
Celjska matica se je čez dve leti po dodatnem požaru v koči Johanesa v naselju na Okrešlju (gre za sklop več kot 10 objektov), znašla v dilemi, ki jo je ob sugestijah elitneža rešila tako, da je prodala Franovo kočo PD Luče, kupnino pa je poravnala občina Luče (v letošnjem letu je bilo oskrbovanje prepuščeno PD Šoštanj – pa razumi). Kakšen interes ima občina Luče v tem početju, pa je zadeva vezana na elitiste. Ker so tam okrog že elitisti višje stopnje z nazivom mojstri (ta naziv se pridobi po vsaj 100 milijonih pridobljenega javnega denarja za potrebe elitistične skupnosti in desetletnem stažu), je zadeva postala zelo perspektivna za vlaganje državnega denarja. Najprej je treba seveda podaljšati in zgraditi cesto od Podvežaka naprej vse do Franove koče, ki bo, potem, ko jo nanovo zgradijo, tudi preimenovana po enem od elitistov. “Denar ni problem,” so elitisti že pred leti tolmačili krajanom, ki so le ponegodovali. Saj sedaj ni treba v Celje po kredit, če pa imamo sklad za okrevanje. Prvi napad je bil k sreči za krajane Luč in Podvolovljeka odbit. K sreči? Drugače bi lansko leto doživeli bistveno večjo kataklizmo, kot so jo.
Glavni razlog proti
Pred nekaj leti je po številnih pritiskih lobistov, elitistov, Ciril dovolil (strankarskemu) kolegu Mateju, da je po njegovem ozemlju in z njegovim ljudmi razširil in uredil cesto, ki vodi s Kranjskega Raka na Ravni. S tem so ob Lučki cesti dodatno stopili v svet Scil in Karibd, ki se jim ne bo več možno izogniti, lahko le preprečijo nove. Lanskoletne poplave so večinoma le posledica povoda, ki so ga povzročili pretirani človeški posegi v naravo (»V luči podnebnih sprememb, ki spreminjajo padavinski režim, zaradi česar je čedalje več sušnih obdobij in močnih nalivov, temu namenjamo premalo pozornosti,« opozarja dr. Darij Krajčič. Zaradi goste prometne infrastrukture voda, zlasti na slabo prepustnih tleh, iz gozda odteče hitreje kot nekoč . To povečuje erozijo in zmanjšuje poplavno varnost – Agrobiznis Finance 2022). Bagerji so zelo problematično orožje. Če bi se (ne)odgovorni “sprehodili” takrat po cestah in gozdnih prometnicah, bi videli, da se je v tistih poletnih deževnih dneh vse odvijalo pri teh novih hudournikih. Na Ravneh, kjer so kar na travniku naredili parkirišče, so Cirilovi v sodelovanju z Matejevimi delavci uspeli tako zajeziti zadevo, da je nastalo jezero, ki pa je, seveda kot večina šlamparij, kmalu popustilo in voda je uprizorila juriš proti Podvolovljeku. Malo višje, je (po novi vlaki) voda planila (nekako tričetrtine voda s Planine odteka na štajersko stran), z gole Planine s številnimi novimi hudourniki (beri gozdne prometnice), udarila po Seliškem grabnu v Podvolovljek. Po celi dolini Lučke Bele se vidi, da je edini (večji) problem na desni strani, kjer so prišle ogromne količine z gole Velike planine. Gola Velika planina povzroča vetrolome na Podvežaku, Ravneh in pobočjih vse do druge strani Savinje do Raduhe. To lahko vsak vidi, ne da mi sploh šel na planine. Vse opisane (in neopisane) zadeve bi morale biti razlog županu, da se zamisli in neha podpirati elitiste, ki so ga nastavili. Z bagerji povsem razorana planina in okolica v gozdovih Podvežaka, iz katerih voda že sedaj teče povsem drugje, kot si je v milijonih let izbrala bo ob dodatnih novih cestah proti Korošici prinesla ljudem spodaj le pogubo.
Zakaj npr. nebi bil pogoj za kandidaturo za župana poznavanje zgodovine. Nekoč kmečki ljudje iz Podvolovljeka so, potem ko je Franova in Johanesova dejavnost že vzbrstela, javno povedali, da ne potrebujejo daljše ceste na Kranjsko po senčni – Kašni legi. Tam je preveč studencev in so načrtovalcem predlagali, da naj cesto naredijo po krajši sončni Velikoplaninski legi, kjer vode ni. In kako je zdaj kar naenkrat tam toliko vode. Je to le zasluga Mateja, Marjana, Toneta, Mirkota, Cirila, Klavdija … da je tam zdaj preveč vode. Seveda ne. Neukim ne gre zameriti, zamera in srd gre le elitistom.
RTV SLO MMC 24.10.2024
Novo kočo na Korošici bi lahko odprli leta 2027
Čeprav so sprva nameravali zgraditi tudi novo kočo na Korošici, ki je pogorela pred sedmimi leti, pa so tamkajšnje zemljišče za 50 tisoč evrov prodali Občini Luče. “Zaradi tega nam je bilo malce žal, a to je bila edina možnost, če želimo, da bo Korošica kdaj stala,” je še priznal Povše.
Občina si prizadeva za ureditev začasne vlake za dovoz materiala, a tega jim Zavod za varstvo narave najverjetneje ne bo dovolil. Za zdaj naj bi bil tako mogoč samo helikopterski prevoz. Če ne bi vsega na glavo postavile lanske poplave, bi najbrž že začeli graditi. Gradbeno dovoljenje tako nameravajo dobiti prihodnje leto. Novo kočo, kjer bo prostora za 30 planincev, bi tako lahko odprli leta 2027, a brez pomoči države ne bo lahko.
Za razmislek
Pojav planinskega lobističnega elitista v Lučah je bil večkrat zaznan. Žal tisti, ki bi morali po zakonu o preprečevanju korupcije in zagotavljanju integritete – oblastne (izvoljene in uradniške) strukture, niso več v službi državljanov, ampak vsakodnevno dajejo prednost izbrani in manjšinski skupini ljudi, ki se (sama sebe) imenuje elita. Če tem ni uspelo za naložbo pridobiti domžalskega doma, bo pa kočo na Korošici? Bomo le nemočno opazovali, kako rijejo z bagerji, ker imajo vse okoljske in politične organizacije (pod)kupljene? Na Korošico, nekdanjo zibelko planinstva in alpinizma, so navlekli marsikaj in sedanja podoba je obupna. Zato dobro prisluhnite zidovom koče, ki Vam bodo povedali marsikaj. Zakaj brni, si odgovor najdite sami …
Prejšnja objava na temo elitizma: Kako izgleda planinski elitizem?
