in toplotnih črpalk ob počitniškem objektu
na Veliki planini
Foto: Kamnik info
Elitizem bi zlahka imenovali (pod)sistem. Oblastne, (izvoljene in uradniške) strukture niso več v službi državljanov, ampak dajejo prednost izbrani in manjšinski skupini ljudi, ki se (sama sebe) imenuje elita. Ti elitisti uživajo privilegije, zatirajo ostalo družbo tudi na tak način, da vse bolj posegajo po javnih sredstvih in jih preusmerjajo v svojo korist.
Elitizem je potemtakem način delovanja družbe, kjer se je manjšina postavila nad ostale, monopolizira položaje ekonomske in politične moči. Temelji na organizirani skupini ljudi, ki ima superiornost. V oblasti ima vso strukturo medijev, (v tem primeru) planinskih, okoljskih in turističnih organizacij (društev) ter si moralno, kulturno in intelektualno podreja okolico. Prav tako elita poskrbi, da v njen sistem vstopajo le tisti izbrani, ki bodo negovali sistem prednosti pri sprejemanju odločitev, ki urejajo družbo in vnesejo določeno “mero” javnega denarja v podsistem.
Planinski elitizem, hierarhične strukture, mora(jo) na svoje podložnike gledati in nadzirati tudi z vrha. Zato potrebuje ugodnosti, kot so nova sedežnica, nov električni vod, superhiter internet, izboljšanje ceste (na račun nevarnosti za spodaj živeče ljudi), zastonj odvoz komunalnih odplak, … vse na račun drugih. Gradnjo in početje planinskega elitizma lahko vidite že od doma, če preberete pisma bralcev na “informativno-satiričnem portalu Kamnik Info”.
Takšen je torej v grobem über alles-planinski elitizem (nima nobene zveze s športnimi dosežki) in v tem nasilnem početju je povsem zaman prikazovati idealistične ideje Robanovega Joža o planinskih voluharjih, Režkove proslulosti časa, Kemprlove poskuse skromnosti, ter sodobne Pollakove grenčine nad sledovi motornih sankačev, Peršoljeve (svete) jeze, variacije jurčevega povsem pretegnjenega traktorja iz katerega se dim vali po in pod planino kot iz parnika, medobčinske trivialnosti na Vlasta Kopača delo, …
