Kaj bo s Triglavskim parkom

Glas Gorenjske, 23. november 1956

Zaradi „starih pravic” proti napredku — V nevarnosti je eden najlepših predelov alpske flore na svetu

Ni namen tega članka povzročiti med Bohinjci hudo kri. Trezno in premišljeno je treba s skupnimi močmi rešiti boleč problem: zaščititi je treba lep predel slovenskega alpskega sveta od Prehodavcev do Kanjavca in do vrhov okrog Bohinjskega jezera. To področje je znano po izredni alpski flori daleč izven meja naše domovine. Cvetje pa iz leta v leto propada, ker se tod pase živina … 

Pravda za pašo in proti njej ima že dolgo zgodovino. Leta 1871 je prišlo v Bohinju do pravcatega kmečkega punta, ker je takratni lastnik teh področij — Kranjska industrijska družba — prepovedala pašo. Po prvi svetovni vojni pa so Bohinjci vendarlo popustili vsaj toliko, da so pristali na pogodbo, da 20 let v tako imenovanem Triglavskem parku ne bodo pasli živine. Pogodba je potekla prav v času, ko je izbruhnila druga svetovna vojna. Po vojni pa so se po planinah pod Triglavom spet oglasili kravji zvonci. Na planino pri Utah in na Lopnščico so prignali vole. Kljub naporom oblastnih organov vse doslej ni bilo mogoče urediti zadeve. Bohinjci se sklicujejo na stare pravice in pri tem pozabljajo, da le-te niso prav nič v skladu z novimi potrebami. Če se uniči edinstven park alpske flore, bo Bohinj izgubil precej privlačnosti, ki bi privabljala v te kraje nove in nove turiste. Turizem pa. je nedvomno ena najvažnejših gospodarskih panog bohinjskega kota. 

Druga plat medalje se nam odkriva, če upoštevamo, da bi vso živino, ki se sedaj pasa na Utah in na Lopuščinici, lahko brez škode pasli na drugih planinah. Po izjavi tamošnjih pastirjev je n. pr. samo na planini Govnač prostora, še za 200 glav živine. Nadalje je zanimivo, da se prav v času, ko se pristojni organi (Svet za prosveto in kulturo OLO Kranj) najbolj trudijo, da bi rešili ta problem, število živine v Triglavskem parku pove­čuje. Lani se je na tem področju paslo 45 volov, letos pa jih je bilo že 88. Pripravljati so se že začeli tudi, da zgradijo staje.

Se res ne bi dalo urediti zadeve brez prerekanja? Z nekaj dobre volje bi se to vsekakor dale urediti! Republiški Svet za prosvete in kulturo je že aprila letos imenoval v ta namen posebno komisijo, sestavljeno iz strokovnjakov in domačinov. Žal se komisija vse doslej ni sestala. Zimski premor bi bil za razgovore najprikladnejši čas. Stvari bi bilo treba rešiti tako, da bi se na področju Triglavskega parka paša prepovedala, z melioracijo ostalih planinskih, pašnikov pa zagotovilo dovolj krme za živino. 

ik

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja