Gorenjski Glas, 21. januar 1997
Zastrašujoče število gorskih nesreč – Gorski reševalci upajo, da se število gorskih nesreč s toliko smrtnimi žrtvami kot lani letos ne bo ponovilo – Za toliko mrtvih v gorah, predvsem izkušenih alpinistov in reševalcev, je, upajmo, krivo naključje nesrečnega leta
Mojstrana, 20. januarja
Gorska reševalna služba Mojstrana je ob koncu minulega leta praznovala pomemben jubilej – 50-letnico svoje ustanovitve. Delo gorskih reševalcev iz Mojstrane je bilo v vseh petdesetih letih zelo pomembno, saj njeno območje delovanja sega ravno v srce slovenskih Alp. Na tem območju je relativno največ nesreč v gorah. V zadnjih dvajsetih letih so uspešno opravili več kot 350 reševalnih akcij, od tega več kot polovico tudi s pomočjo helikopterskega reševanja.
Načelnik Gorske reševalne službe Mojstrana je znani alpinist in izkušeni gorski reševalec Janez Brojan mlajši, ki je vodstvo postaje prevzel leta 1978. Članstvo postaje si nabira teoretične in praktične izkušnje v vsakoletnih postajnih in republiških tečajih, predvsem pa v reševalnem delu. V vedno več reševalnih akcijah je prisoten helikopter, ki je v težkih nesrečah nepogrešljiv predvsem za hiter transport ponesrečenih v zdravniško oskrbo pa tudi za prevoz težke reševalne opreme in reševalcev na mesta nesreč.
V zadnjem obdobju je bilo v slovenskih gorah neverjetno veliko nesreč. Hudih in najhujših… Janez Brojan mlajši je zadnja leta tudi namestnik načelnika slovenskih gorskih reševalcev in pravi o tem tragičnem rekordu takole: “Res je, da smo že leta in leta ena najbolj izpostavljenih in obremenjenih postaj gorske reševalne službe v Sloveniji, predvsem zaradi gorskega območja, v katerem se nahajamo. Številke, ki pravijo, da je bilo lani 167 reševalnih akcij s 185 udeleženimi osebami, od tega je bilo žal 37 mrtvih, so zastrašujoči.”
Za primerjavo: leta 1995 je bilo 173 reševalnih akcij s 14 mrtvimi, v zadnjih desetletjih pa se je število kar potrojilo. To so seveda podatki, ki zajemajo vseh sedemnajst slovenskih gorskih reševalnih postaj. Bolj kot vse drugo je zaskrbljujoče predvsem to, da se je tako zelo povečalo število mrtvih, medtem ko je število vseh nesreč nekako vedno enako. Kako gorski reševalci utemeljujemo toliko nesreč s smrtnim izidom? Ni razlage. Ne moremo kar tako reči, da je to neki trend – bolj gre po mojem mnenju za naključje. Lani je v gorah umrlo zelo veliko zelo izkušenih planincev in alpinistov in celo gorskih reševalcev. Zakaj? Tako se je pač zgodilo.. Kot pravijo, da je v letu, ki je kakorkoli nenavadno, da je “kačje leto” … “Se zgodi, da je v enem letu več nesreč, kar ne pomeni, da jih bo naslednje leto tudi toliko. Alpinisti in gorski reševalci nenehno opozarjamo, da je treba v gore s popolno opremo – tudi vsi tisti, ki so dobri gorniki. Gore se ne sme podcenjevati, ne poleti, še mani pozimi… Ob vseh teh nesrečah pa nam ogromno pomoč nudijo posadke helikopterjev Ministrstva za notranje zadeve, s katerimi sodelujemo že trideset let. Pomembno je predvsem to, da so posadke odlično usposobljene in uspešno rešujejo tudi v najtežjih stenskih akcijah. Le tisti, ki rešujejo človeška življenja v gorah, vedo, kakšne neprecenljive vrednosti so zdravniki, gorski reševalci, izkušene letalske posadke in njihovi hitri transporti do bolnišnice.”
D. Sedej
