Jurski park: granitni stolpi vzhodne Sardinije in igla Dillosauro

Foto: Claudio&Jana

Na divji vzhodni obali Sardinije, med Tertenio in Porto Tramatzu, se skriva eden najbolj nenavadnih plezalnih kotičkov otoka: Jurski park (najbrž se prvi plezalci niso prav posebej potrudili, da bi od domačinov zvedeli kako se kraj imenuje). To je območje razgibanih granitnih stolpov, samotnih hribov in makije, kjer se plezanje odvija v popolni tišini, daleč od turističnih plaž. Med številnimi smermi izstopa Dillosauro (verjetno izpeljanka za kakšnega od izumrlih Dilophosaurusov), kratka, a izjemno fotogenična linija, ki je postala prepoznavna zaradi svojega dramatičnega zaključnega stebra – naravnega granitnega palca, ki se dviga nad celotno skalo.

Čeprav ima smer le dva raztežaja, je zaradi svoje estetike, lege in izpostavljenosti postala mala klasika. Leta 2013 je varovala obnovil Maurizio Oviglia, eden ključnih opremljevalcev in kronistov sardinskega plezanja. Maurizio je v zadnjih treh desetletjih pustil ogromen pečat na otoku: od Ogliastra do Jerzuja, od Capo Teste do Baunei-ja. Njegov pristop je bil vedno enak – spoštovanje skale, jasna linija in premišljena opremljenost, ki omogoča varno, a še vedno pristno plezanje.

Dillosauro je danes popolnoma opremljena smer, zato tradicionalna oprema ni potrebna. A zaradi daljšega pristopa je smiselno plezanje združiti z eno od bližnjih smeri, ki so večinoma tradicionalne, ali z enoraztežajnimi smermi ob cesti.

Stabilnost granitnih stolpov: lepota in krhkost
Čeprav granit velja za eno najstabilnejših kamnin, so sardinski stolpi vse prej kot večni. V preteklosti je bilo na tem območju že nekaj podorov, ki so spremenili podobo posameznih sektorjev. Granitni »palci brez armature in z vprašljivimi temelji« so pogosto rezultat dolgotrajne erozije, ki izklesa osamljene oblike, a jih hkrati tudi oslabi. Sol, veter, temperaturna nihanja in voda počasi razjedajo razpoke, zato se lahko zgodi, da del stolpa nekoč preprosto izgine.
Prav zato je plezanje na takšnih formacijah vedno tudi srečanje z geološkim časom – z občutkom, da se dotikaš nečesa, kar je nastajalo milijone let, a se lahko že danes spremeni.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja