Julijske Alpe na ARTE: dokumentarec o pokrajini med lepoto in ranljivostjo

Francosko-nemška javna televizija ARTE je v seriji Naturwunder Hochgebirge (pred časom) posnela eno najlepših in hkrati najnatančnejših sodobnih predstavitev Julijskih Alp – gorskega sveta, ki se razteza med Slovenijo in italijansko Furlanijo. Gre za območje, ki je kljub izjemni naravni vrednosti še vedno razmeroma odmaknjeno od množičnega turizma, a ga podnebne spremembe že močno zaznamujejo.
Epizoda o Julijcih je hkrati poklon pokrajini in opozorilo: to je prostor, kjer se lepota in ranljivost stikata na vsakem koraku.

Film izpostavi tisto, kar Julijce najbolj določa: vodo. Vrhovi, ki se dvigajo strmo in ostro, so prepleteni z: ledeniškimi dolinami, smaragdno zelenimi rekami, kaskadami slapov, visokogorskimi jezeri, globokimi kraškimi sistemi.
Nad vsem tem kraljuje Triglav (2864 m), simbol Slovenije in najvišji vrh celotnega pogorja. Kamera ARTE-ja se poigrava z njegovo severno steno, z meglicami nad dolino Vrata in z ostrimi grebeni, ki se lomijo proti vzhodu in zahodu.
Na italijanski strani film pokaže manj znani, a izjemno divji del Julijcev v Furlaniji – območje, ki je v primerjavi z Dolomiti še vedno skoraj brez turizma.

Čeprav je film vizualno očarljiv, je njegova osrednja nit podnebna kriza, ki se v Julijcih kaže na več ravneh.
1. Izginjajoči slapovi in sušna poletja
Poletja so vse bolj vroča, padavine pa neenakomerne. Slapovi, ki so nekoč tekli vse leto, danes v avgustu pogosto presahnejo.
2. Taljenje led(e)nih jam
Slovenski klimatolog v filmu pokaže, kako se led v visokogorskih jamah topi hitreje kot kadarkoli prej. Te jame so naravni arhivi preteklosti, njihovo izginjanje pa pomeni izgubo dragocenih podatkov o klimi.
3. Snežna meja se dviguje
Italijanski musher (vodnik vlečnih psov) razloži, da mora vsako leto višje, saj so zime v Furlaniji vse bolj zelene. Nekdaj zanesljivo zasnežena območja ostajajo gola.
4. Borkenkäfer – tiha epidemija v gozdovih
Strokovnjakinja za podlubnike opozori na eksplozijo škodljivcev, ki ogrožajo največji italijanski gozd. Vzrok: kombinacija suše, vročine in neurij.
5. Nestabilne stene in nevarnejše plezanje
Film se dotakne tudi alpinizma: v visokih stenah, kot je Triglavska severna stena, je zaradi taljenja permafrosta manj stabilne skale, več podorov in večja objektivna nevarnost.
To je realnost, ki jo slovenski alpinisti opažajo že leta in zato vse m…

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja