Slovenski alpinizem 2002
Nepal, Janak Himal
Odprava Janak, osrednja akcija PZS
Trajanje: 24.09.2002 – 01.11.2002
Člani: Grega Kresal (vodja), Miha Marenče, Blaž Stres, Matija Klanjšček, Miha Valič, Vasja Košuta, Sebastjan Domenih, Tomaž Tišler, Aleš Koželj, dr. Breda Starc, Stevie Haston (VB), Laurence Gouault (FRA).
Cilji: Srp Kiratchulija in stena Phatibare, severna stena Wedge peaka.
Južna Patibara (6702 m)
– EMPTY THERMOS, 21. 10. 2002, Matija Klanjšček, Vasja Košuta, Blaž Stres, Tomaž Tišler, Miha Valič, VI, 4+, 1200 m, 10 ur.
– JUŽNI STEBER, 21. 10. 2002, Aleš Koželj, Sebastjan Domenih, VI, 4, skala IV, 1200 m, 10 ur
Dve prvenstveni smeri. Vsi so v devetih urah sestopili po sestopni smeri “Težka Breda”, strmi do 55 stopinj.
Thapa Shikar, zahodno ostenje
– KAJ TI DA VEČ PIK?, 21. in 22. 10. 2002, Grega Kresal, (Miha Marenče, Pasang Tenzing), M9 / M8 + , led 7-, 250 m, 8 ur.
24. 9. Ljubljana – Katmandu
26. 9. Dve tretjini članov in zdravnica sta se v spremstvu zveznega oficirja, kuharja in pomočnika odpravili na pot, tri dni vožnje in še nadaljnjih pet dni hoje. V Taplejungu so za svojo prtljago najeli nekaj nosačev in 3. 10. dosegli bazni tabor. Na poti so imeli probleme z maoisti, ki so od njih zahtevali denar.
Preostali člani so po težavah z helikopterskimi prevozi zaradi politične situacije odleteli šele 27. 9. V Taplejungu so iztovorili polovico opreme, saj helikopter na višini ne more več leteti maksimalno obtežen. V dveh poletih so jih nato izkrcali v Kangbačenu (4800 m) in slab kilometer stran. V naslednjih dveh dneh so zbrali jake, pretovorili vso opremo do baze in jo postavili.
03. 10. Se je celotna ekipa zbrala v baznem taboru.
05. 10. Zdravnica je zbolela (tifus), zato je zapustila bazni tabor.
05. – 20. 10. Med čakanjem na zdravničine izvide so vsi opravili nekaj tehnično nezahtevnih aklimatizacij.
20. – 25. 10. Zadnjih pet dni baze kljub vsem težavam opravijo nekaj vzponov in poizkusov. Na eni od oglednih tur so opazili zanimivo še neosvojeno goro, ki bi se jo dalo kljub pomankanju časa še preplezati. To je bila Južna Patibara (6702 m), vrh med glavno Patibaro in Kiratchulijem. V štirih dneh, od 20. 10. do 24. 10. je vseh sedem mlajših članov (Valič, Košuta, Domenih, Koželj, Tišler, Stres, Klanjšček) po dveh prvenstvenih smereh preko 1200 metrov visoke stene osvojilo vrh te gore, sestopili pa so tretji novi smeri.
Ekipa za Wedge peak je svoj cilj po dveh poskusih zaradi katastrofalnih razmer v steni opustila. Stevie in Laurence sta nato opravila dober poizkus v centralnem vrhu Drohma (6990 m), v 12 urah sta priplezala tik pod vrh, potem pa zaradi slabega počutja Laurence isti dan sestopila.
23. 10. je Miha Marenče poskušal opraviti prvi pristop na Thaple Shikkar (6500 m), nevarna kloža ga je ustavila že visoko v steni.
21. in 22. 10. je Grega Kresal s pomočjo Marenčeta in Sherpe Tenzinga v zadnjem naskoku v osmih urah opravil krajši, 250-metrski kombiniran vzpon v steni Thaple Shikkarja.
26. 10 so pospravili bazo in opravili trojno etapo do Ghunse. Član danskega trekinga, ki se je ustavil v Ghunsi, je dobil akutni pljučni edem. Imeli so položeno kavcijo za reševanje, ne pa tudi satelitskega telefona, da bi koga obvestili. Kresal jim je organiziral reševanje in si z Steviejem izboril prostor v helikopterju. Naslednje jutro ob 8. uri je helikopter že bil v Ghunsi in čez tri ure sta bila s Stevijem v Katmanduju.
28. 10. so ob dveh popoldne vsi člani s helikopterjem prileteli v Katmandu.
01. 11. Prihod domov.
