Planinski vestnik 2001/04
Nihče ni izbrisan in pozabljen
V Planinskem vestniku 3/2001 je bil v rubriki Namesto komentarja objavljen prispevek Izbrisani in pozabljeni. Prispevek nepopolno in napačno prikazuje status gorskega vodnika Marjana Keršiča – Belača. Upravni odbor Združenja gorskih vodnikov Slovenije (ZGVS) je na seji 13. marca 2001 ugotovil naslednje:
Marjan Keršič – Belač je na zboru gorskih vodnikov 3. februarja 2001 prejel potrdilo, da je leta 1947 opravil strokovni izpit za gorskega vodnika. Potrdilo je po Zakonu o gorskih vodnikih javna listina. Tako kot vsako spričevalo ima trajno veljavo.
Marjan Keršič Belač se je 3. februarja 2001 odločil, da bo prenehal z aktivnim gorskim vodništvom in bo postal prostovoljni član ZGVS. Zato je v skladu s statutom ZGVS dobil v izkaznici gorskega vodnika dva dodatna vpisa. Ker je prostovoljni član ZGVS, mu ni treba skleniti sicer obveznega zavarovanja odgovornosti. Zato so nekateri vpisi v njegovi vodniški izkaznici postali neveljavni.
V brošuri ZGVS 2000/2001 so navedeni vsi gorski vodniki, ki so bili v tem registracijskem letu člani ZGVS. Marjan Keršič – Belač v tem registracijskem letu ni bil član ZGVS. Naveden bo spet na seznamih v brošuri 2001/2002, ko bo ta izšla, ter na spletnih straneh ZGVS, ko poteče rok za registracijo, ki je konec marca 2001.
Zahtevamo, da to sporočilo objavite na 3. notranji strani aprilske številke Planinskega vestnika 2001 v enako poudarjenem tisku, kot ste to storili pri prispevku, na katerega se nanaša to sporočilo.
Roman Robas,
predsednik ZGVS
Izbrisani, pozabljeni
General Charles de Gaulle je nekoč rekel: »Vso čast in priznanje bojevnikom odpora in pozabljenje …!«
Vso čast in priznanje Marjanu Keršiču – Belaču … pozabljenje pa ga ne bo nikoli doletelo, saj bo spomin nanj živel v njegovih delih, predvsem pa pod Peco v liku kralja Matjaža.
Gospod Marjan Keršič – Belač je nosilec številnih priznanj, med drugim tudi s strani Planinske zveze Slovenije in Gorske reševalne službe. Čez 50 let aktivnega dela v človekoljubni organizaciji je hvalevredno – toda za aktivnega mednarodnega gorskega vodnika in niti za navadnega gorskega vodnika ne more dobiti več potrjene licence za vodenje. Tako velevajo predpisi.
Tudi za pilota letala, voznika avtobusa in navadnega voznika B kategorije, naj bo še tako bleščeče dober, veljajo omejitve. Zakaj ne bi veljale tudi za tiste, ki jim zaupamo svoja življenja, da nas varno popeljejo v prečudoviti gorski svet?
V primeru kakršne koli nesreče bi svojci udeleženih takoj znali potrkati z odškodninami na vrata organizacije, ki ne spoštuje mednarodnih norm glede gorskega vodništva.
Boris Bertoncelj
Ljubljana
Izbrisan, pozabljen pa še ne
Včasih se zdi, kot da bi govorili drug mimo drugega in prebrali samo tisto, kar nam je všeč, vse drugo pa bodisi prezrli, bodisi razumeli popolnoma drugače, kot je bilo napisano in mišljeno.
V svojem zapisu »Izbrisani, pozabljeni« v letošnji marčni številki Planinskega vestnika sem napisal samo to, da Marjan Keršič – Belač, 80-letni zaslužni slovenski alpinist, gorski reševalec in gorski vodnik, ni vpisan na nobenem od seznamov slovenskih gorskih vodnikov, čeprav je izprašan gorski vodnik z ustreznim izpitom že od leta 1947. Nikjer nisem niti omenil, da bi Belač zdaj hotel ali želel biti aktiven gorski vodnik, ki bi mu bilo s sedaj veljavno izkaznico dovoljeno voditi kliente kamorkoli v gore. Belač, starega kova preudaren mož, sam dobro ve, kaj zmore in zdaj na zahtevnejšo gorsko pot ne bi peljal niti samega sebe, kaj šele koga drugega.
Napisal sem samo to, da je upravičeno užaljen, ker ga ni na nobenem seznamu gorskih vodnikov, kjer so od njega še starejši gorniki, nekdanji vodniki in tudi planinci, »ki razen prijateljev sploh nikoli niso nikogar peljali v gore«.
Marjan Keršič Belač ni žalosten zato, ker ga zdaj ni na seznamu aktivnih gorskih vodnikov, saj se ni nikoli v življenju silil tja, kamor ne sodi, ampak je razočaran nad organizacijo, ki ga je črtala z vseh svojih seznamov. Ni prepričljiva trditev podpisanega predsednika Združenja gorskih vodnikov Slovenije Romana Robasa (čeprav ne vem, zakaj mi je odgovor z grobo in neobičajno zahtevo poslal podpredsednik PZS in član ZGVS dr. Janez Duhovnik, ki me je tudi po telefonu povprašal, ali je elektronska pošta prišla na pravi naslov), da je Belač šele februarja letos prejel potrdilo, da je leta 1947 opravil strokovni izpit za gorskega vodnika in da v registracijskem letu 2000/2001 ni bil član ZGVS, saj ima v svoji vodniški izkaznici (s številko 18!) vse od leta 1997 znamkice z žigi, ki potrjujejo njegovo članstvo v ZGVS.
Marjan Raztresen
