Bohinj, Zlatorog, 20. julija 1925
Opoldne se je peljal kralj mimo »Zlatoroga«. Pozdravili smo ga z »Živjo!«
V soboto so šli turisti po vseh potih iz Dovjega: čez Kot, Prag, Tominškovo pot, Bambergovo pot, — in trije turisti: Martelanec, Hudnik in Jakšič (član Slemena iz Zagreba) čez Severno steno, slovensko pot. Tura je bila jako naporna. Bili so v steni preko 14 ur. Na Kredarici so bili turisti že v skrbeh, kaj je z njimi, in že so šli stari plezalci severne stene (brata Čopa in dr. Tominšek ml.) njim na pomoč. Med tem pa že srečno priplezajo vrh stene, dva plezalca sta bila ranjena.
Vse koče so bile polne turistov največ na Kredarici, tako da je prostora zmanjkalo. Razvila se je po vse h kočah živahna zabava, pozdravni govori itd. Cvetišič Vjekoslav, predsednik Sljemena je pozdravil vse planince Slovence, Hrvate in Srbe, ki so došli na Triglav na planinski dan. Posebej se zahvali Slovencem ta gostoljubnost v koči in Srbom, ki so došli iz daljnih krajev, in požrtvovalno pokazali svojo ljubav do našega očaka Triglava, najvišje slovenske gore. Ta dan naj bi bil dan sloge manifestacija ideje vseh jugoslovanskih planincev.
Na pozdravu se je v imenu slovenskih planincev zahvalil gospod dr. Tominšek ml. — Potem je govoril dr. Čapović iz Zagreba. Pozdravil je jugoslovanske planince, ki so se sestali danes v carstvu Zlatoroga. Nato je klub mandolistov igral narodne himne in na večer se je zažigal pri vseh triglavskih kočah umetni ogenj. V ponedeljek v jutro so se razšli na vse strani proti Zlatorogu, kjer so se opoldne sestali planinci, na čelu jim naš Nestor, duh. svetnik gosp. Aljaž. Turisti so bili po vseh kočah zadovoljni, niso pa mogli prehvaliti postrežbe v Aleksandrovi koči. Vsa pota so bila popravljena in v najlepšem redu. Aljaž se je moral podpisati na mnoge razglednice hrvatskih planincev.
Ob pol 3 popoldne dohajajo turisti čez Sedmera jezera z muziko. Aljaž vnovič svari, naj turisti ne lazijo čez Severno steno. Vse kar je prav! Hrovatin kot gospodar in funkcionar osrednjega odbora SPD pozdravi pri »Zlatorogu« navdušeno vse došle planince in Nestorja vseh planincev, Aljaža, ki je obhajal ravno sedaj 80-letnico, in mu želi, da obhaja še ravno tako čil in zdrav 90 letnico. Poudarja, da je Slovensko plan. društvo z največjim trudom in žrtvami, ter z idealizmom ustvarilo vse te krasne postojanke navezano popolnoma, samo nase, brez visoke podpore od države. Pri nas je turistika zadobila velikanski razvoj in ravno SPD je s svojim velikim delom omogočilo, da poseča ljudstvo te planine in da možnost mladini občudovati krasoto in lepoto naše zemlje. Želi, da bo v prihodnje država bolje upoštevata in podprla to delo, da zašije lepša bodočnost našemu planinstvu.
Aljaž se zahvali, pove zgodovino in početek slovenskega društva, kako je iztrgalo Triglav iz rok germanstva, spominja, kako so ga. Hrvatje lani 8. sept. ob kongresu Hrvat, plan. društvo slovesno sprejeli ter napije Hrvat. planinskemu društvu.
Zastopnik Hrvatov Cvetišič (Sleme) navdušeno govori in pozdravlja Slov. planinsko društvo in se zahvali g. Hrovatinu. Potem govori g. Senior iz Maribora v imenu podružnic. Pride telegram od Srbskega plan. društva iz Belgrada.
Aljaža vzdignejo kot Nestorja na rame. Dr. Čopović iz Zagreba v navdušenem in v temperamentnem govoru opozarja turiste na velik pomen Triglava, ki nam je vstavil italijanski val in je danes mejnik naše jugoslovanske države; prišel pa bo čas, ko bomo Aljažev stolp prenesli doli na Sočo, kjer so naše prave meje. Aljaž se spominja naših največjih turistov, ki so bili pretečeni teden na Mont-blanku (Janko Mlakar, Zor), potem naših zaslužnih mož, načelnika dr. Tominska, brata urednika Franca Tominška in sina dr. Tominška ml., ki požrtvovalno daje planinske fotografije za Plan. Vestnik. Živio Mlakar, Zor, vsi trije Tominški, zadoni po dvorani.
Zdajci pride Hrvat planinec Jakšič z obvezano glavo iz Triglava (severne stene). Kamen mu je priletel na glavo.
Omenjam še, da je pozdravil navzočo tudi general Nikšič iz Fruške gore in sicer v imenu planinske podružnice »Fruške gore«. Nato je bil planinski dan zaključen v najlepšem razpoloženju.
Slovenec, 22. julij 1925 – dLib.si
