Ameriški alpinistični klub je objavil najnovejšo izdajo letnega pregleda Accidents in North American Climbing 2026, ki obravnava nesreče (dogodke povezane s poškodbami) v ZDA in Kanadi v letu 2025 ter ob koncu leta 2024. Letos je bilo zbranih kar 272 poročil o nesrečah, zaradi česar je publikacija najobsežnejša od začetka izhajanja leta 1948. Urednik publikacije Pete Takeda meni, da povečanje števila primerov ne pomeni nujno več nesreč, temveč predvsem večjo pripravljenost plezalcev, da o njih poročajo in iz njih izluščijo poučne nauke.
Posebej zanimivo je, da se je število prijavljenih nesreč povečalo za 23 odstotkov, število poškodb za 28 odstotkov, hkrati pa se je število smrtnih žrtev zmanjšalo za približno tretjino. To bi lahko nakazovalo večjo varnostno ozaveščenost in pogostejše poročanje tudi o manj hudih dogodkih. Kultura plezanja se po Takedovem mnenju spreminja: vse manj je romantiziranja tveganja, vse več pa zanimanja za zmanjševanje nevarnosti.
Pristop je pogosto nevarnejši, kot mislimo
Eden najbolj izrazitih zaključkov letošnjega poročila se nanaša na dostope pod stene. Številni plezalci na meliščih, grušču in zahtevnem alpskem svetu ravnajo precej bolj sproščeno kot med samim plezanjem. Več nesreč je povzročilo zdrs na krušljivem terenu, padajoče kamenje ali izguba ravnotežja med brezpotji in dostopi. Med smrtnimi primeri je bil tudi padec plezalca, ki se je med vračanjem s ture umaknil s poti, da bi pobral odpadek.
Takeda zato opozarja, da bi morali plezalci pristop jemati podobno resno kot ledni plezalci: čelada, ustrezna obutev in zbranost niso odveč niti pred vstopom v smer.
Majhni metulji in zatiči niso čudežna zaščita
Med nesrečami izstopa več primerov izruvanja zelo majhnih metuljev in varoval v ozkih razpokah. Po besedah strokovnjakov imajo najmanjši kosi opreme bistveno manjšo varnostno rezervo in zahtevajo veliko več izkušenj pri nameščanju. V več primerih je sledil dolg padec na tla.
Takeda ob tem poudarja, da številni sodobni plezalci zanemarjajo znanje nameščanja zatičev, čeprav so prav ti v številnih razpokah lahko zanesljivejši od najmanjših metuljev.
Ne zaupajte staremu klinu
Ena najbolj odmevnih nesreč leta se je zgodila v zvezni državi Washington, kjer so štirje plezalci sestopali po vrvi z enega samega klina. Klin je popustil, sledil je večstometrski padec po strmem skalnem in ledenem terenu. Preživel je le eden od četverice. Poročilo navaja še več primerov popustitve starih klinov, zato avtorji poudarjajo staro pravilo: vsak klin je treba preveriti in ga, kadar koli je mogoče, dodatno varovati z neodvisnim varovalom.
Vzpon solo po zgoraj pričvrščeni vrvi ni tako preprost, kot se zdi
V zadnjih letih narašča število nesreč pri samostojnem plezanju po zgornji vrvi (top-rope solo). Razvoj specializirane opreme in pomanjkanje partnerjev sta to obliko plezanja močno popularizirala, vendar številni uporabniki ne razumejo dovolj dobro uporabljenih sistemov ali pa nimajo znanja samoreševanja. Več nesreč se je zgodilo prav zaradi kombinacije teh dveh dejavnikov.
Tudi koleno lahko postane reševalni problem
Poročilo obravnava več primerov plezalcev, ki so si v širših počeh zagozdili koleno. V enem primeru je bila zaradi dolgotrajnega ukleščenja celo omenjena možnost amputacije. Avtorji ugotavljajo, da naraščajoča priljubljenost plezanja širokih poči prinaša tudi tovrstne, nekoč precej eksotične težave.
Včasih je varneje nadaljevati navzgor
Več nesreč je nastalo med prezgodnjim umikom iz smeri. Plezalci so se odločili za spuste po vrvi skozi neznan teren brez urejenih sidrišč, medtem ko bi jih nekaj raztežajev višje čakali varnejši sestopi ali pripravljena spustišča. Poročilo opozarja, da odločitev za umik ni vedno najvarnejša izbira in da je treba oceniti celotno situacijo, ne le trenutne težave.
Spuščanje partnerja postaja nov vir nesreč
Čeprav so napake pri spustih po vrvi dobro poznane, se med vzroki nesreč vse pogosteje pojavlja tudi nepravilno spuščanje plezalca. Glavni razlogi ostajajo nepoznavanje različnih sistemov sidrišč, pomanjkljiva komunikacija in slabo opravljeni medsebojni pregledi pred začetkom plezanja.
Nekaj številk
Največ nesreč so ponovno zabeležili v Kaliforniji, medtem ko je bil Washington najbolj smrtonosna ameriška zvezna država za plezalce. V Kanadi je po številu nesreč in poškodovanih močno izstopala Alberta. Tradicionalno plezanje je leta 2025 prvič prehitelo alpinizem kot disciplina z največ prijavljenimi nesrečami: zabeležili so 87 nesreč v skalnih smereh tradicionalnega tipa in 61 v alpskem okolju. Večina ponesrečencev se je opisala kot izkušene oziroma celo vrhunske plezalce, kar znova potrjuje staro ugotovitev, da izkušnje same po sebi ne zagotavljajo varnosti.
Poročilo tako še enkrat pokaže, da večino nesreč ne povzročajo spektakularni podvigi na skrajni meji mogočega, temveč običajne situacije: neprevidnost na dostopu, zaupanje vprašljivemu varovanju, podcenjevanje umika ali rutinske napake pri ravnanju z vrvjo. Prav tam, kjer se plezalci počutijo najbolj domače in sproščene, se pogosto skriva največ nevarnosti.
