Celjski tednik, 23. december 1960
Ciril Debeljak
27. 4.
Odhod ob 7. Temperatura —3°. Vzpenjamo se na greben nad Kobino in Kail Gango na višino 3450 m. Krasen pogled v dolino z začetkom morene in ledenika. S tega grebena opazimo lepo možnost za vzpon na Trisul IV z višino 5900 m, vendar imamo trenutno drugo nalogo. Z grebena sestop v strugo Kail Gange na višino 3100 m. To je brez dvoma naš zadnji spust pred odhodom iz Trisulove skupine, saj se pred nami komaj miljo daleč začenja ledenik Bidalgwar. Od tod pošljemo tekača h glavni skupini z našo končno odločitvijo, naj uporabi za pristop do ledenika levo stran Kail Gange, ker je naša, desna, stran, za lokalne nosače prezahtevna in prenaporna. Ob vodi smo ostali do ene popoldne. Odhod po ledeniški moreni na višino 3750 m. Tu smo odpustili tri nosače in vodnika, ostali trije pa ostanejo pri nas, da pomagajo znositi material do bodočega baznega taborišča, ki bo predvidoma na višini 4000 m.
Postavimo dva šotora (višinska), Dotijci gredo nazaj na gozdno mejo, kjer si posteljejo med zadnjimi borovci. Topimo sneg, vode ni več, nahajamo se na snežni meji. Po večerji zlezemo v šotore, tokrat prvič na naši pravi poti. Za nami je 75 km sotesk in grebenov, pragozdov in brezpotja, pred nami pa samo še led in vrhovi Trisula. Prvi del naše naloge je s tem opravljen, dostop do ledenika Bidalgwar je odprt, jutri nas čaka drugi del, ogled južne stene.
28. 4.
Že zjutraj se je pokazalo, da smo po petdnevnem maršu potrebni počitka. Vstali smo šele ob 8. Počakali smo Dotijce, napol zmrznjene in krenili po moreni dalje do višine 4150 m, kjer smo našli primeren prostor za bazno taborišče. Z Antejem sva načela ledenik, ga markirala z zastavicami in s tem že postavila točno smer naših bodočih pohodov in nošenj med ledeniškimi grebeni in razpokani do višine 4400 metrov. Najin načrt, da si ogledava južno steno s konca ledenika, je preprečil snežni metež, ki naju je s te višine pognal zopet nazaj na mesto baznega taborišča. Med potjo sva opazovala vzhodno stran Trisulov in ugotovila naslednje: možnosti za vzpon po jugovzhodni steni so realne samo v primeru, da celotno moštvo dela s polno paro.
Smer predvidoma poteka po ledeniku do višine 4700 m, nato pa zavije v strm leden slap, ki bo verjetno dostopen in prehoden samo ponoči in zgodaj zjutraj, ker je izpostavljen odlomom ledeniških barier izpod vrhov Trisula II in III. Dve nadaljnji možnosti obstajata še v desni mejni steni nad ledenikom Bidalgwar, vendar je bil danes pregled vrhnjega dela nemogoč. Tretja varianta je pristop iz konca ledenika Bidalgwar za ledeniškimi odlomi naravnost na plato pod Trisulom II.
Že danes, ob prvem pregledu stene, se mi je zdela edina možna prva smer, to je preko ledenega slapu na južno sedlo med Trisulom II in III. Točen odgovor bo dal ogled pojutrišnjem, ko bomo skušali doseči zatrep ledenika.
29. 4.
Dan počitka. Vstali smo šele s prvimi sončnimi žarki. Ves dan kuhanje, popoldne močan snežni metež, med odmori strelske vaje. Moja bolezen gre na bolje, vendar vsi čutimo bolezni v grlu.
