Iskanje demokratičnih rešitev

POUDARKI GOVORA MILANA KUČANA OB DNEVU PLANINCEV V VRATIH

Dnevnik, 15. september 1980

»Če dinarja ne ustvarimo z delom, si ga sicer lahko jemljemo drug drugemu iz žepa, pa bomo vendarle vsi skupaj imeli le en sam dinar«

Ta čas sta pred našo družbo in s tem pred slehernim od nas veliki in pomembni nalogi, ki jima moramo dati poseben poudarek, ker so z njima najtesneje povezana vpraša­nja našega življenja za danes in v prihodnje. Na prvo mesto kaže po­staviti zahtevo po hitrejši in dosled­nejši demokratizaciji procesov spre­jemanja družbenih odločitev ozi­roma političnega življenja nasploh. To je tudi vsebina znane pobude to­variša Tita o kolektivnem delu in odgovornosti, ki je zaradi njenega idejnopolitičnega in družbenega pomena za doslednejšo uveljavitev delavca in delovnega človeka kot nosilca ekonomske in politične obla­sti prerasla v splošno družbeno ak­cijo in smoter, in je zato tudi deležna posebne pozornosti in množične podpore.

Na podlagi spoznanja, da politični odnosi in sistem zaostajajo za razvo­jem družbenoekonomskih odnosov, smo z ustavo zgradili celovit politični sistem socialistične samoupravne demokracije, ki ustreza potrebam učinkovitega razreševanja objek­tivno nastajajočih in pogojenih na­sprotij v naši družbi in ki mu je Kar­deljevo razmišljanje o pluralizmu samoupravnih interesov odprlo nove in širše perspektive. Prav za­radi tega ob vseh nakopičenih in re­snih, zlasti ekonomskih problemih, ne bi smeli pozabiti, da je rešitev zanje potrebno iskati v odnosih, po poteh in v oblikah, ki so nam lastne in na katere napotuje naš sistem po­litične demokracije. Torej z aktiv­nim sodelovanjem in z uveljavljeno odgovornostjo delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in občanov v krajevnih skupnostih pri sprejemanju odločitev v njihovih delavskih svetih in drugih organih samoupravljanja, z uporabljanjem in uveljavljanjem delegacij v postop­kih sporazumevanja in usklajevanja interesov, s tem, da bedijo nad ure­sničevanjem demokratično spreje­tih odločitev sami in organi delavske kontrole ter s tem, da se v celoti, v okviru njihovih pristojnosti in odgo­vornosti, uveljavi vloga sleherne in­stitucije našega političnega sistema, vključno z izvršnimi organi, inšpek­cijami ter organi odkrivanja in pre­gona. V interesu obrambe naše de­mokracije, je, da kadar je to potreb­no, nastopijo tudi skupščine druž­benopolitičnih skupnosti in z ukrepi družbenega varstva zavarujejo družbene interese in preprečijo bi­stvene motnje v samoupravnih od­nosih, kajti brez tega se takšni poja­vi, zlasti odtujevanje odločitev in re­zultatov dela delavcem, lahko ra­zraščajo in nastaja vtis, da v samou­pravnem sistemu ni mogoče ustvariti reda in uveljaviti odgovornosti.

Vsaka druga pot — posebej ta, ki jo uporabljamo, ko neredko popu­stimo skušnjavi administriranja in ko sprejemajo odločitve tisti, ki ne nosijo njihovih direktnih posledic – bo nujno pripeljala v razkorak in tudi v konflikt med odločitvami in realnimi interesi in potrebami de­lovnih ljudi.

Človek, ki ve, za kaj se od­loča in kakšne bodo posledice njegove odločitve, se je pri­pravljen marsičemu odpove­dati, je pripravljen marsikaj žrtvovati. Toda vedeti mora, da enako odgovorno ravnajo tudi drugi in ne sme biti izi­gran! Zato je posebno velika odgovornost tistih strokov­nih, upravnih in drugih orga­nov, ki se rešitve in vsebino odločitev predlagajo, ali ki sami sprejemajo odločitve!

Na to ne bi smeli pozabiti niti sedaj, ko na nas močno pritiska vsa teža druge zahtevne naloge, ki jo opredeljuje skupno ime: gospodar­ska stabilizacija. Z njo moramo v prvi vrsti ustvariti zanesljive in trdne materialne temelje hitremu razvoju proizvajalnih sil ter s tem tudi sploš­nemu družbenemu, kulturnemu in političnemu razvoju.

Do sedaj smo dohodek dostikrat prej porabili kot smo ga sploh ustva­rili! Obnašali smo se kot slab gospo­dar, ki ne misli na jutrišnji dan. Prav zaradi tega bomo sedaj veliko težje reševali znane probleme našega go­spodarstva, spreminjali njegovo strukturo, ga modernizirali in uspo­sabljali za proizvodnjo izdelkov vi­soke stopnje obdelave, ki zahtevajo veliko znanja in akumuliranega mi­nulega dela ter se vključevali v med­narodno delitev dela. Ob tem pa nam cilj ne more biti le to, da ustva­rimo čimveč dohodka, ampak je za nas pomembno tudi, v kakšnih družbenoekonomskih odnosih je ta dohodek ustvarjen, kakšna je torej njegova kvaliteta. Le dohodek, ki je ustvarjen na družbenolastninskih osnovah, v dohodkovnih in drugih odnosih, ki jih med udeležence proi­zvodnje in prometa blaga ter stori­tev uvajata ustava in zakon o zdru­ženem delu, omogoča tudi uveljav­ljanje sistema družbenega planira­nja in načrten družbenoekonomski razvoj ter s tem tudi reševanje vital­nih problemov našega gospodarstva – zagotavljanje aktivne devizne in plačilne bilance, surovinske, ener­getske in prehrambene bilance, so­dobno tehnologijo, visoko stopnjo raziskovalnega in razvojnega dela, spreminjanje kadrovske sestave za­poslenih in drugo.

Vse to pa zahteva odgovornost, in selektivnost pri reševanju teh pro­blemov; posebej še zdaj, ob pripravi srednjeročnih planov, velja določati in upoštevati družbene prioritete ter vsem samoupravnim in drugim or­ganom omogočiti vodenje takšne gospodarske in razvojne politike, s katero bomo laže reševali tudi pro­bleme proizvodnih usmeritev in preusmeritev, solidarnosti, socialne politike, cen, standarda in družbe­nega razvoja nasploh. To je seveda veliko težje kot popuščati različnim parcialnim pritiskom in stihiji ter si izposojati denar in dvigati cene, kajti če dinarja ne ustvarimo z delom, si ga sicer lahko jemljemo drug dru­gemu iz žepa, pa bomo vendarle vsi skupaj imeli le en sam dinar!

Nepozabno izročilo

Pet tisoč planincev je v Vratih proslavilo svoj praznik

Delo, 15. september 1980

»Veliko je pri nas društev in organizacij, ki na podlagi različnih interesov povezujejo ljudi; le malo pa je takih, ki so znale z društvenim delom, gospodarje­njem in življenjem tako temeljito odpraviti socialne, izobrazbene, generacijske, nazorske in druge razlike in ki so znale pri svojih članih interese posameznika po­vezati v skupne in te s splošnim družbenim interesom. Za našo planinsko organizacijo je značil­no, da stoji kot le malo katera znotraj socialistične zveze zane­sljivo in trdno zakoreninjena ter povezana z osvobajajočimi se si­lami slovenskega naroda v boju za napredek, za njegovo uvelja­vitev v novih družbenoekonom­skih odnosih in z bogato mate­rialno in duhovno kulturo, ki jo — bolj od drugih — omogoča razvoj prav teh socialističnih in samoupravnih odnosov.«
S temi besedami je začel svoj govor predsednik skupščine SR Slovenije Milan Kučan, ko je včeraj spregovoril množici skoraj pet tisoč planincev, ki so peš, s 40 avtobusi in 300 osebnimi av­tomobili prihiteli v Vrata, v ta vznemirljivo lepi kotiček pod osrčjem Triglav. Predsednik slovenskih planincev pa je pred­vsem poudaril, da bo naše član­stvo prav v letošnjem letu prese­glo število sto tisoč.
Letošnji dan planincev, vsako­letno srečanje slovenskih gorni­kov ob sklepu planinske sezone, je priredilo planinsko društvo Dovje- Mojstrana, slovenski pla­ninci pa so z njim počastili velike jubileje: 85-letnico, kar je dovški župnik Jakob Aljaž postavil na vrhu Triglava svoj znameniti stolp, 70-letnico, kar mogočno stoji sedanji Aljažev dom v Vra­tih, stoletnico, kar se je prvi člo­vek povzpel na Škrlatico, 90-letnico, kar je prvi človek preplezal Triglavsko severno steno, in 135-letnico Aljaževega rojstva.
Megla in vztrajen dež, ki ni po­nehal vse do konca slavja, nista mogla skaliti vedrega razpolože­nja planincev, ki so s ploskanjem nagrajevali vsako točko kultur­nega sporeda. Imeli so pa tudi kaj videti in poslušati! V dobro uro trajajočem sporedu so se zvrstili pihalni orkester jeseniških železarjev, pevski zbor planin­skega društva Draga Bregarja iz tiskarne Ljudske pravice v Lju­bljani, folklorna skupina moj- stranske osnovne šole in recitacijska skupina iz Mojstrane, v kateri je zlasti izstopal dramski igralec Rudi Kosmač.
Po proslavi se je razvilo prisr­čno planinsko veselje, ki je po­nehalo šele v poznih popoldan­skih urah, ko so se še zadnji ude­leženci vrnili domov.
Zelo pomembni so tudi sklepi glavnega odbora planinske zveze Slovenije, ki jih je ta organ spre­jel dan pred slavjem planincev. Naj zlasti poudarimo večjo zav­zetost pri načrtovanju koledarja planinskih dejavnosti za priho­dnje leto in podaljšanje družbe­nega dogovora o vzdrževanju vi­sokogorskih planinskih posto­jank.

Milan Cilenšek