Alpinistične novice 38/1980

Breithorn, Lyskamm in še Matterhorn

Še vedno novice o težkih turah naših na tujem – V Waliških Alpah letos doslej najtežji vzponi — Pavel in Peter Podgornik izvrstna
LJUBLJANA – Čeprav se poletna sezona počasi že izteka, še prihajajo novice o težkih turah na tujem. Za zamudo pa so neredko krivi tudi poverjeniki, odgovorni za poročanje. Tako smo, naprimer, v pogovoru z Matejem Kranjcem zvedeli, da sta s Klemenom Kobalom (oba AO Kranj) 10. avgusta v 18 urah (bivak med sestopom na grebenu) ponovila smer bratov Schmid v S steni Matterhona. Štiri dni kasneje pa sta ponoči preplezala še Coutirierov ozebnik v Aig. Verte ter sestopila po Whymperjevem.
Izmed naših plezalcev pa sta se doslej v Waliških Alpah verjetno najbolj izkazala brata Pavel in Peter Podgornik (Nova Gorica). 14. avgusta sta v SV steni Breithorna opravila prvo jugoslovansko ponovitev Vanisovega ozebnika (55 st., 70 m, 6.30 h), ki ga poznavalci primerjajo z Mrtvaškim prtom. V spodnjem skalnem delu pa sta preplezala še novo varianto po ozkem žlebu (dve dolžini 60 st.). Plezala sta zaradi objektivnih nevarnosti seveda ponoči. 19. in 20. avgusta sta v SV steni Lyskamma opravila še verjetno prvo ponovitev ene najtežjih tamkajšnjih smeri, ki sta jo prva preplezala Andreani in Nesi (SV raz zahodnega vrha). Za to smer sta značilni dve skalni pregradi (120 in 100 m V+/V, A 1-2), ostalo je led s povprečno naklonino 55 stopinj. In še to: za dostop sta potrebovala kar deset ur, vstopila sta ob 20. uri in plezala 16 ur, tako da sta bila šele naslednji opoldan na grebenu. Potem pa še sestop prek Castorja …
22. avgusta sta brata Podgornik spet stala pod Breithornom. Ob 2. uri ponoči sta vstopila 150 m levo od Vasinovega ozebnika, tam, kjer menda še ni smeri, v ozek žleb. Po njem sta preplezala Primorsko smer (120 m 75-85 st., ostalo 55, IV-V, 700 m 5.30 h). Iz stene, ki zapira ta žleb in ki sta se mu morala umakniti v desno, pa so ves čas leteli »izstrelki«. Pa še na izredno strme ledene slapove sta naletela v steni.
Za konec pa sta si prihranila še daven sen naših plezalcev – Bonattijevo smer v Matterhornu. Vstopila sta 24. avgusta ob 16. uri. Že sam vstop je bil izredno težak – 20 m visok rob krajne poči iz mestoma celo previsnega ledu. Šele ob 23. uri sta se ustavila na Angelski polici. Naslednji dan sta prek zelo težavnega prehoda prišla do značilnega velikega snežišča, ki pa je bilo precej kopno. Plezanje je bilo skrajno težko (kombinirano) – ključ smeri. Vrh teh težav sta še enkrat bivakirala, naslednji dan pa po 28 urah plezanja srečno končala vzpon.
Z oceno te smeri (ED, VI), ki jo je kot prvi po več poskusih preplezal Walter Bonatti v dneh od 18. do 22. februarja 1965, se povsem strinjata.
V njej sta našla vsega le osem starih klinov, vzpenjanje pa je tudi sila nevarno. Ves čas leti kamenje in takorekoč niti eno »stojišče« ni bilo tudi dobro varovališče. Imela pa sta srečo. Ko sta začela sestopati, se je vrh ovil v meglo in pričelo je snežiti ter ni nehalo dva dni.

FRANCI SAVENC

ALPINISTIČNE NOVICE

Popravek Kramerjeve v Koglu
Tudi smer v Koglu, ki je poleg one v Steni posvečena v Druju umrlemu Cenetu Kramarju, so dopolnili. V soboto 30. avgusta sta namreč Marjan Kregar in Bojan Pollak (oba Kamnik) preplezala v spodnjem delu »varianto« (VI/V, 130 m), ki pa z dosedanjo smerjo – če izvzamemo spodnjih 15 metrov – tvori samostojno celoto (240 m, 10 h).

Minerva v Vevnici
Rok Kovač in Lidija Painkiher (oba Akademski AO) sta v nedeljo 7. t. m. preplezala novo smer v S steni Vevnice, ki sta jo imenovala Minerva. Poteka v območju velike zajede (grape), ki začenja nekoliko levo od smeri Perissutti-Piussi po vzhodnem stebru, višje gori pa jo križa in se šele na koncu umakne v desno na raz. Za smer, ki sta jo ocenila s IV-V, A 1, 550 m, 9 ur, je značilno: spodaj lepa plezarija, zgoraj pa so značilni globoki in mokri kamini.

Mojstranška v Sp. Rokavu
V soboto 6. t. m. so Brežanj, Pečar in Teraž, naraščajniki AO Mojstrana preplezali SV ostenje Spodnjega Rokava po novi smeri, ki so jo imenovali Mojstranška, ocenili pa s IV/III, 250 m, 3 h.
Dorči Kofler pa je 27. avgusta s Koširjem preplezal Jugov steber. Po nekdaj znani navadi plezalcev izpod Triglava je šel v Steno po »šihtu«, ob 20,30 pa sta bila spet v Aljaževem domu. 6. t. m. pa je Kofler sam ponovil Brojanovo smer v Kukovi špici.

Težave z rekonstrukcijo
Ekspanzija našega alpinizma ima poleg svetlih strani tudi nekaj temnih ali vsaj temnejših. Tako nastajajo vedno večji problemi z identifikacijo smeri, predvsem prvenstvenih, z vrstnim redom ponovitev, pravilno oceno itd. Precej težav pa še dodatno povzročajo poročevalci z netočnimi podatki, »svojimi« ocenami in celo netočnimi podatki. Poznavalcev, ki bi obvladovali širša področja pa je vse manj.
Težava, ki se vleče že od 18. avgusta, pa je nekoliko drugačna. Tega dne smo namreč poročali o prvenstvenem vzponu idrijskih plezalcev v Trentskem Pelcu, o Pripravniški smeri (V, A l/III, 250 m, 11 h), pa tudi o tem, da je ob njej še vprašaj, saj so našli dva stara klina. Samo dva dni kasneje pa sta bila v isti steni zakonca Bojan in Alenka (Žnidaršič) Kranjc. Vstopila sta tam, kjer začenja Trentska smer, izplezala pa v Škrbino med Pelcem in gladko markantno steno levo od nje. Tudi ta plezalca sta pod vrhom naletela na kline (eden ima oznako RJ). Gre obakrat za ponovitev, morda celo iste smeri? Je pa v tem predelu sploh več problemov, tudi z imeni. Vrh Vratiča je na zadnji karti (Triglav) npr. imenovan Plešivec, sedlo med Plešivcem in Pelcem pa Vratiča – torej spet malo drugače, kot je veljalo doslej.

Alpinistična šola AO Domžale
Alpinistični odsek PD Domžale pripravlja redno alpinistično šolo, ki se bo pričela v četrtek 2. oktobra, trajala pa bo do aprila. Praktičen del bo v plezalnih vrtcih v Trzinu in Domžalah. Prijave sprejemajo vsak četrtek od 19.30 do 20.30 v društvenih prostorih na Krakovski 26.

Steber jutranje zarje
V četrtek 4. t. m. sta Lidija Pajnkiher (Akademski AO) in Zoran Radetič (Črnuče) opravila po vsem sodeč šele drugo ponovitev (za bratoma Česen?) Steber jutranje zarje v Dolgem hrbtu. Z oceno se strinjata, plezala pa sta osem ur.

Želele so na srečanje
Na letošnje srečanje alpinistk, ki je bilo od 23. do 30. avgusta v Švici, so želele potovati tudi nekatere hrvatske alpinistke. Toda »zastopstvo« je bilo omejeno, zato sta se Splitčanki Ana Mažar in Džurdža Barič sami odpravili v Samedan, da bi vsaj od daleč spoznali svoje vzornice. Pa nista imeli sreče, zgrešile sta jih, zato pa sta se na hitro odločili za turo in preplezali Bianco greben v Bernini.

V Koritniškem M. Mangartu
Tone Golnar in Ivo Veberič (oba Kozjak) sta 7. t. m. v 12 urah preplezala Piussijev (desni) steber v Malem Koritniškem Mangartu (ocena: VI, A 2, 800 m). Vstopila pa sta le dan za italijansko navezo, ki je plezala zelo počasi in je ves čas krušila kamenje, tako da sta bila ves čas v nevarnosti. Nekdo je v smeri izbil kline, sedaj jih je preostalo le še 40 od nekako 70.

Hrvaški tabor v Durmitorju
Poleti je KA PZH ob Trnovačkem jezeru v Durmitorju pripravila alpinistični tečaj, pravzaprav bolj nadaljevalni tečaj za tiste, ki so letos končali AŠ. Na žalost pa so sodelovali le AS Dubovac iz Karlovca ter zagrebška AO Velebit in Železničar. Od 58 udeležencev jih je plezalo 21, ti pa so opravili 86 plezalnih vzponov, med temi štiri prvenstvene.

Ponovitve Novogoričanov
Marko Gasparič in Milan Velikonja sta 30. avgusta v 8 urah ponovila (verjetno kot prva) Krivičevo zajedo v Srednji Mojstrovki. Jože Brezavšček in Leon Markič pa sta v avgustu med drugim ponovila: Direktno v Špiku, Dularjevo zajedo v Jelovcu, Zajedo v Šitah, Aschenbrennerjevo smer v Travniku, Ljubljansko ter Peternelovo v Steni in smer Jeglič-Ščetinin v Špičju. Brata Silvo in Boris Likar (vsi so člani AO Nova Gorica) pa sta plezala Kratko Nemško v Steni, ter Prevčevo in Brojanov raz v Stenarju.

Od tu in tam

AO Celje: Zadnjega avgusta sta Čanžek in Romih preplezala smer Šimenc-Škarja v Dolgem hrbtu, sestopila pa (menda prva) po Vzhodni grapi (III/II). 6. t. m. sta Povše in Tretenšek (Impol) ponovila Igličevo, Šrot in Stopar pa Modec-Režek (v Štajerski Rinki). Stopar je z neko Avstrijko preplezal tudi Vzhodno v Mali Rinki. Cankar in Golob sta ponovila Herletovo, Izlakar in Pečnik pa Lukmanovo, dan za tem pa še Mimo votline.
AO Kamnik: Kregar in Pollak sta 8. t. m. ponovila Trikot v Dolgem hrbtu. Pri tem sta ob vstopu pozabila trakove in vponko.
AO Kranj: Kranjc je z Gartnerjem 23. avgusta preplezal Sandi Wisiakovo v Steni, dva dni kasneje z Omanom Direktno v Špiku, 29. pa kombinacijo Peternelova-Čop s Kobalom. Z istim sta 7. t. m. ponovila tudi Trojko v Dolgem hrbtu.
AO Ljubljana-matica: 4. t. m. sta Kregar in Kofol ponovila smer Šimenc-Škarja v Dolgem hrbtu. 6. sta Belak in Drobnič plezala Steber Šit, Grasselli in Švegelj smer Jesihove v Travniku, Bertoncelj je sam opravil prečenje Rateških Ponc, Grošelj in Kanellopulos pa sta v enem dnevu ponovila Trikot v Dolgem hrbtu in Smer za stolpom v Skuti. Dan za tem so oče in sin Alič ter Bertoncelj plezali Hornovo smer, Ulčar in Štucin (Črnuče) Kovinarsko v Veliki Mojstrovki, Bešlin in Kregar pa S raz v Mali Mojstrovki.
AS Prevalje: Irena Komprej in Mihev (AO Ravne) sta 7. t. m. preplezala Direktno smer v Štajerski Rinki
AO Radovljica: Jereb Blaž in Mirko Pogačar sta 6. t. m. preplezala Tržaško smer v Steni, dan za tempa Kaminsko v Celovški špici (avstrijska stran Karavank).
Zasavski AO: 16. avgusta sta Lenarčič in Simončič ponovila Trikot v Dolgem hrbtu, Andrenšek pa Steber Grintovca. 29. avgusta sta Riglan in Simončič plezala Raz Jalovca, Lenarčič in Luzar pa dan kasneje smer JLA v Šitah. V dneh od 6. do 7. t. m. pa sta Lenarčič in Simončič opravila zahtevno ponovitev Helbe s Čopovim stebrom (bivakirala sta v zadnji luknji).

Vpisna knjiga je zgovorna
V uvodu septembrske številke Planinskega vestnika o kulturnem poslanstvu planinstva

LJUBLJANA – Septembrska številka glasila Planinske zveze Slovenije prinaša kot uvodnik prispevek Mitje Koširja »Planincev je vedno več«. Avtor razmišlja o velikem kulturnem poslanstvu planinstva in o »armadi« stotisočev organiziranih planincev, na katere lahko narod in njegov kulturni razvoj vedno računata.
Jure Senegačnik je zbral nekaj misli o odpravarstvu in skuša prispevati k urejanju neobdelanega področja, označiti kategorije te dejavnosti (alpinistična odprava, trekking turizem, ekspedicijski turizem, organizirani visokogorski izleti, individualni visokogorski vzponi).
Plodoviti Pavle Šegula si je sposodil potopisno črtico »Na Virnikovem Grintovcu« za razmišljanje o delu in življenju na samotni kmetiji; primerja mestno in kmečko življenje; pogled k Slovencem onkraj meje in se pri ne-poškodovani vpisni knjigi na vrhu samotne gore pomudi pri tistem, kar v knjigi vpisov in vtisov ni zapisano in sama govori o ljudeh, ki prihajajo občudovat in častit naravo. Neznan in neimeniten vrh odvrača površne, »nedeljske« obiskovalce, ki narave še ne zmorejo doživeti, ker ne čutijo tega, kar jim pripoveduje. Šegulovo razmišljanje (stran 433) je vrhunec pričujoče številke Planinskega vestnika.
Miran Mihelič je dregnil v osje gnezdo; »Pogled po moji dolini« sicer načenja najprej problem, ki ga pišoči dobro poznamo, namreč kako svoje planinsko doživetje izraziti z besedo, nato pa se loteva kulturne, turistične in planinske stagnacije Bovškega; pa tudi z mladino nihče ne dela, po planinsko. Domiselno vabi turistične delavce na sestanek o razvoju. Toda njegov sestanek bi potekal med hojo po stari planinski poti, da bi imeli čas ogledati si to našo dolino. In med hojo so misli jasnejše…
Marijan Krišelj opozarja na bližnje enajsto srečanje evropske popotniške zveze, seznanja s trenji v tej organizaciji, jezikovnih težavah in vlogo majhnih držav. Kaže, da je tudi v popotništvo segel »bussines« turističnih or-ganizacij in prav v tem ter v povezovanju pešačenja s planinstvom je velika razlika med popotništvom pri nas in v večjih evropskih državah.
Milan Rebula (Makalu) piše o vzponih na bolivijske šesttisočake, J. A. Dernikoviču se ob belem oblaku in teniški žogici prebude spomini, Janez Brojan pa se spominja zimskega vzpona na Triglav v letu 1936; Ciril Praček nas v sestavku »Nejčeva brada« prek doživljajev na pravi turi nevsiljivo pouči z vsem tistim, kar slišimo na tečajih o turnem smučanju; F. L. nam posreduje svoje izkušnje glede obiskovanja gora z otroki, gradivom, ki ga vse premalo zasledimo v sredstvih obveščanja.
V rubriki »Društvene novice« najdemo vrsto zanimivih podrobnosti o delu in življenju planincev (Nanos, Nerleuši je narava, Sviščaki, koča ob Krnskih jezerih, nova planinska pot na Pohorju). Takorekoč nepogrešljiva je rubrika »Varstvo narave«, kjer najdemo stvari, ki jih zaman iščemo drugod in imamo vtis, da nekatere kar skrivajo pred nami. Septembrsko številko PV končujejo pregled planinske literature, alpinistične novice, razgledi po svetu in rubrika na kratko – veliko zanimivega z vsega sveta.

STANE UREK

Taborjenje planincev OŠ Škofljica
Sekcijo imajo šele leto dni, pa se že lahko pohvalijo z lepimi uspehi

LJUBLJANA – Šele lani je zaživela planinska sekcija na OŠ Škofljica, pa se njeni člani že lahko pohvalijo s številnimi lepimi dosežki. Obiskali so Kamniško sedlo. Polhograjske dolomite z Grmado, Lubnik, Konja, Ilovo goro in druge.
Skozi vse leto vzorno skrbijo za propagandno omarico na šoli in pišejo kroniko. Med šolskim letom imajo prikaze diapozitivov z gora in podobno. Posebno doživetje za vse pa je bilo letošnje štiridnevno taborjenje (konec avgusta) v Zadnjici, ki sta ga vodila Miran Knaves in Igor Selan. Seznanili so se z življenjem v naravi, spoznali osnovne veščine taborniškega in planinskega življenja, skrbeli za čisto okolje, spoznali so se s preteklostjo Trentarjev v tamkajšnjem muzeju in lepotami Soške doline. Največja želja pa se jim je uresničila z vzponom na Triglav. Na enodnevni turi so izkoristili vse pridobljeno znanje, obiskali so tudi Kriške pode.
Na planinskem taboru v Zadnjici so mladi iz OŠ Škofljica morali sami spopasti tudi s kuharsko umetnostjo. Vse jim je tako lepo uspelo, da so sklenili – planinski tabor na naši šoli mora biti v prihodnje vsako leto.

Planinska sekcija v Ingradu
CELJE – V okviru PD Celje in športnega društva deluje v gradbenem podjetju Ingrad in njegovih 13 tozdih tudi planinska sekcija, ki jo vodi Franci Berginc. Že pet let imajo organizirano planinsko življenje, predvsem izlete v tuje in domače gore. Lani so bili na Mont Blancu, letos pripravljajo še pohod Vogel-Porezen, s katerim bodo že skoraj sklenili slovensko planinsko transverzalo. Njihovi člani tudi radi pomagajo pri novogradnjah. Precej so postorili lani na Loki pod Raduho, pred tednom dni so delati na Korošici itd.

Zbornik posvečen Dragu Bregarju
Planinsko društvo v tiskarni Ljudske pravice se imenuje po znanem alpinistu

LJUBLJANA – PD Rado Bregar je bilo ustanovljeno v tiskarni Ljudska pravica 15. marca lani, imenuje pa se po njihovem tovarišu, ki se leta 1977 ni vrnil z vzpona na Hiden Peak v Karakorumu. Dobro opravljajo svoje naloge in aktivno sodelujejo tudi v okviru meddruštvenega odbora ljubljanskih PD, pred kratkim pa so izdali tudi nadvse zanimiv zbornik.
V prvi številki svojega glasila se spominjajo predsednika Tita, poseben članek pa je posvečen Dragu Bregarju. V drugih sestavkih (avtorskih, deloma povzetkih ali ponatisih) pa zanimivo ilustrirajo naše planinsko dogajanje, s posebnim poudarkom seveda na svojem delu. Zbornik je izšel v 2000 izvodih, uredili so ga D. Cilenšek, T. Mihelič in A. Podobnik in ga tudi bogato ilustrirali, člani društva pa so ga brezplačno natisnili v prostem času. Naslednji Zbornik načrtujejo za prihodnje leto.
Zanimive so ugotovitve, ki jih je mogoče povzeti po poročilu o prvem občnem zboru: V kratkem času so opravili 15 tur, imeli tri predavanja, ustanovili odsek cicibanov in pionirjev, zbrali pa so tudi lep prispevek za gradnjo na Kredarici.

F. S.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja