Druga selekcija za Lhotse
Priprave na odpravo v južno steno Lhotseja (8501 m) so se že začele
LJUBLJANA – Še dobrega pol meseca (9. oktobra) in potekel bo rok za prijave kandidatov za alpinistično odpravo v južno steno 8501 m visokega Lhotseja. En razpis je sicer že bil in I. selekcija že nekaj časa trenira, pa tudi priprave za odprave so že stekle, drugi pa naj bi zajel še nove, predvsem tiste, ki so se izkazali v zadnji sezoni. Povsem mogoče pa je tudi, da bo kdo odpadel, če iz teh ali onih razlogov ni izpolnil pričakovanj.
Kandidati morajo imeti vsaj republiški razred po enotni kategorizaciji (vzponi od 1. maja 1979 do 30. aprila letos) in morajo biti že najmanj pet let alpinisti (s prek sto turami od tega najmanj 30 v zimskih razmerah). Po posebnem ključu se bo upoštevala tudi dosežena višina (npr. vsaj šest vzponov prek 4000 m). To, da morajo biti vsi aktivni pri delu planinske organizacije, da ne smejo biti kadilci, morajo pa biti redni študenti ali že zaposleni in da iz zdravstvenih razlogov nihče ne sme biti oproščen vojaške obveznosti, pa so že stara določila, toda prav je, da jih znova poudarimo.
F. S.
Prvenstvena v Montažu
Tamara Likar in Pavel Podgornik (Nova Gorica) sta 7. t. m. preplezala novo smer v SV steni Montaža. Spodnji del smeri (po S stebru) do značilne police sta ocenila s III-IV, 400 m, enako visok zgornji del pa s V-VI. Značilno zanjo je, da je v zgornjem delu zelo krušljiva, poteka pa v bližini Piemontore-Adretove. Imenovala sta jo Dolgolaska, za vzpon pa sta potrebovala 11 ur. Zaradi megle ter kratkega dne, sta morala med sestopom bivakirati.
Nova smer v Vežici
Rok Kovač in Lidija Painkiher (Akademski AO) sta 12. t. m. preplezala novo smer (V+/V, A 1, 6 h) med G-G (spominska smer Draga Geršaka in Ceneta Grčarja) in Hunikino. Zanjo so značilne bele plati, zgoraj pa poteka prek črnih streh in se G-G priključi na travnati vesini, kjer je tudi stik z Neznano smerjo. V drugem raztežaju sta našla tri stare kline, ki pa skoraj zanesljivo izvirajo od kake naveze, ki se je zaplezala iz Hunikine smeri (?), saj sledovi vodijo nazaj v to smer. Žal nista imela podatkov o Knezovi Vsiljivki, ki tudi vodi nekje tu čez.
Novice izpod Everesta
Italijansko-nepalska odprava je prišla v bazo pod Everestom 26. avgusta in sedaj imajo postavljen vsaj že 4. tabor. Jože Andlovič iz Nove Gorice je sedaj edini zdravnik, v odpravi, saj si je njegov italijanski kolega zvil gleženj in poškodoval še koleno ter se vrnil domov. Helikopter jim sproti dovaža svežo hrano in sploh gre vse kar dobro. Diemberger je pri polni moči in pridno snema na filmski trak, spremljevalci pa še včasih odpravijo tudi malo naokoli, po samostanih in šerpovskih vaseh. 13. t. m. pa je iz Benetk odpotovala skupina italijanskih planincev (trekking), ki se bo nekaj dni mudila tudi v baznem taborišču, vrniti pa se nameravajo sredi oktobra, ko bo najbrž tudi že znano, kako je v zadnji fazi uspela ta velika odprava.

V Bavšici je bilo živahno
BAVŠICA – Planinski vzgojno-izobraževalni center v Bavšici je letos že docela služil svojemu namenu. Dva tedna so bili tu tudi brigadirji MDB »Bavšica 80«, ki so dokončali delo, ki sta ga že lani začeli dve skupini mladih. To pa ni le taborni prostor, pa cesta do njega, temveč tudi prvi del planinske »infrastrukture« v okolici, predvsem poti. Zamisel o taboru se je rodila nekako leta 1974, ko je mladinska komisija PZS za gospodarsko komisijo pripravila pregled tabornih prostorov, ki so jih uporabljali MO. (Foto: Andrej Brvar)

Barbara Perčič
Pretresla nas je novica, da se je smrtno ponesrečila Barbara Perčič. Z Andrejem Štremfljem sta v severni steni Šit plezala prvenstveno smer. Po večurnem skrajno težkem plezanju sta po ozki polički prečila v lažji svet, v smer Herlec – Kočevar. Andrej je varoval Barbko, ki pa je na začetku prečnice zdrsnila, padla po krušljivih ploščah in zanihala pod previs. Andrej je vse popoldne, dobrih šest ur poskušal vse, da bi jo potegnil k sebi ali se vsaj spustil k njej, vendar vse zaman. Barbka je nemočna obvisela na vrvi, poškodovana in zadrgnjena s plezalnim pasom. Na pomoč so prišli še alpinisti, ki so plezali v sosednih stenah in zvečer so jo potegnili na polico, a na žalost ni bilo več pomoči.
Barbara se je rodila l. 1959 v Kranju, plezati je pričela l. 1977. V štirih letih je opravila sto vzponov in se uvrstila med najvidnejše alpinistke v Jugoslaviji. V mešanih navezah je preplezala veliko najtežjih smeri v domačih stenah: Schinkova v Frdamanih policah, Skalaško in Direktno v Špiku, Šimenc – Škarja v Dolgem Hrbtu, Spominsko smer Ceneta Kramarja v Koglu, Funkcija in Raz za malo kladivo v Anič Kuku…
S sestro Marijo sta opravili več težkih ponovitev v ženski navezi, med njimi nekaj prvih ženskih ponovitev sploh: Rumena zajeda v Koglu, Smer čez plošče v Skuti, raz Travnika, Bohinjsko smer v Triglavu, Direktna v Špiku, Velebitaška v Anič Kuku…
Lani se je udeležila kranjske odprave na Alpamayo, kjer je preplezala Švicarsko smer po S grebenu in s tem dokazala, da ni le odlična plezalka v kopni skali, temveč prava, velika alpinistka, enakovredna soplezalka v najtežjih stenah.
Takoj po novem letu letos, ji je v treh dneh, skupaj z Andrejem in Petrom, uspelo opraviti prvo zimsko ponovitev skrajno levega stebra v Velikem Draškem vrhu in tako je vstopila tudi v vrhunski zimski alpinizem, ki je bil doslej večinoma le domena moških.
Dvakrat je častno zastopala Jugoslavijo na mednarodnem srečanju najboljših alpinistk in pri tem opravila naslednje vzpone: S stena Des Ecrins, greben Des Sialuze in prečenje La Meige v Dauphineji, ter S steber Piz Palü v Bernini, kar so vse klasične ture največjega formata.
ALPINISTIČNE NOVICE
Prva ponovitev Zmage
V soboto 13. t. m. sta Željko Perko in Iztok Tomazin (oba AO Tržič) opravila prvo ponovitev Zmage (Viktorije) v Velikem Draškem vrhu. Smer sta ocenila s V-VI, 600 m, plezala pa sta jo nekaj več kot šest ur. To je bila obenem tudi 1. prosta ponovitev (Tomazin, pa tudi Perko se je le nekajkrat prijel za klin), saj sta jo Stane Belak in Aleš Kunaver, ki sta jo v 22 urah prva zmogla (julija 1977) ocenila s VI/V+, A 2. Tehnika je sedaj »odstranjena« (v smeri sta našla 22 klinov) in je lepo prosto preplezljiva, spada pa med najlepše v Julijcih. Še napotek za vstop – med Centralno in Verovškovo po stebru.
Skrajšan Steber Šit
Ob omembi ponovitve Stebra Šit (6. t. m.), ki sta jo opravila Belak in Kozjek, je izostal pomemben dodatek: smer sta skrajšala skoraj za dva raztežaja. Od votline z vodo namreč nista nadaljevala levo in navzdol pa v nihajno prečnico in spet navzgor, temveč sta plezala kar prek rumenega odloma (V+A 0,15 m) desno ob njej.
Prva ponovitev Bregarjeve v Št. Rinki
Marko Šubic in Ivo Veberič (oba AO Kozjak) sta 13. t. m. opravila prvo ponovitev (spominske) smeri Draga Bregarja v Štajerski Rinki. Smer, ki sta jo ocenila s VI, A 2/V, A 1), poteka po kompaktni kamnini – vse do gredin – med Modec-Režkovo in Direktno, v njej pa so zabiti že vsi najnujnejši klini.
Prva ponovitev tudi v Steni
Dorči Kofler (AO Mojstrana) je 12. t. m. z Z. Koširjem opravil najprej (četrto?) ponovitev Mojstranške smeri, potem pa je preplezal (kaže, da kot prvi za Ognančevičem) še Hrvatsko smer v najvzhodnejšem delu Stene. Ocenil jo je s IV+/III, 700 m, 2,30 h, opisal pa jo je precej na kratko: spodnji del macesni, potem malo plezanja, na vrhu pa po nepotrebnem na stolp, pri tem pa je levo ob njem »cesta«.
Lepo urejena Vranjska Draga
Brata Pavle in Tine Kristan (Črnuče) in Bor Štrancar (Akademski AO) so pred tednom dni v Vranjski Dragi pod Učko opravili deset vzponov. Po povratku so povedali, da je vse odlično urejeno – na vrhu stolpov so zabiti vami klini za spust, pa še skrinjice z vpisno knjigo so pripravljene. Za čas, ko drugod razmere za plezanje v kopni skali niso primerne, torej kot nalašč.
Črni biser v Travniku
Prejšnji vikend je Knez v svoj dnevnik zapisal en sam vzpon, toda to je Črni biser v S steni Travnika. V soboto 13. t. m. sta z Lojzetom Cajzekom pričela v vpadnici kamina na začetku Aschenbrennerjeve smeri in preplezala direkten vstop (V+III- IV). Potem sta nadaljevala po Varianti do Luske, nad njo pa spet »po svoje«, med Lusko in Zajedo vse do Rampe. Tu sta bivakirala, izplezala pa sta potem naravnost navzgor. Celotno smer, ki sta jo imenovala Črni biser, sta ocenila s VI-, A 1 (vsega 1 m)/V- A 0, 14 h. In še opomba: skala je odlična, ponavljalcem pa priporočata, da razen klinov vzamejo s seboj tudi zatiče – bongi in lesene zagozde pa niso potrebni.
Septembra v Zah. Alpah
Prvega dne t. m. sta navezi Andrej Grasselli – Mitja Kanellopolus in Lidija Honzak – Janez Marinčič opravili (verjetno 1. jugoslovansko) ponovitev ozebnika, ki vodi na Col du Pain de sucre: 50-60 st., 500 m, 8 h, nato pa so še prečili z Aig. du Plan na Aig. du Midi. V noči s 3 na 4. t. m. pa sta Hozjakova in Marinčič preplezala še couturierov ozebnik v Aig. Verte, sestopila pa sta po Whymperjevem. Oba vzpona je v veliki meri olajšal sneg, ki je zapadel zadnjega avgusta in je prekril ves vodni led, razen v najstrmejših delih.
Prva ponovitev Rumene zajede
V soboto 13. t. m. sta brata Podgornik (Nova Gorica) opravila najverjetneje šele prvo (seveda tudi jugoslovansko) ponovitev Rumene zajede (smer Lomasti-Mazzilis, 1978) v steni Cima Grande della Scala nad dolino Mrzle vode (Zahodni Julijci). Za vzpon sta potrebovala 11 ur, najtežje mesto (10 m) ima oceno VI+, sicer pa smer zasluži oceno VI, izstopna rampa pa IV. Je ves čas izredno krušljiva in klini slabo prijemljejo, toda na najtežjih mestih sta si za silo lahko pomagala z zatiči (tudi na varovališčih). Reči pa je potrebno še to, da je smer ves čas bila izpostavljena in da se je po sto metrih zaradi previsnosti iz nje nemogoče več spustiti. Le v prvih dveh raztežajih pa je dovolj klinov, ker so le do te višine prihajale prve naveze (Piussi, Piemontore) Istega dne sta Tamara Likar in Ivo Rutar (prav tako AO Novo Gorica) v 5 urah ponovila smer Krobath-Metzger v Trbiški Krniški špici, dan za tem pa še S raz Pinocola.
Novice iz AO Mengeš
Zakonca Šušteršič sta preplezala desni steber Piz Palu (IV-V, kombinacija skale in ledu, 800 m), nato pa še greben Bianco v Piz Bernini. V skupini Tri Cine sta potem ponovila še Dibonov raz v Veliki Cini, po povratku domov pa Zupanovo v Koglu.
12. t. m. so Slokan, Metod Škarja, Miro Šušteršič in Vrankar opravili tudi prvo ponovitev Belega stebra v Z steni Brane (spodnji del A 2, V+/V, 250 m, zgoraj I-II, 550 m, 6 h), ki sta ga leta 1975 preplezala Metod Humar in Tone Škarja.
Mongo v Vevnici
Lidija Painkiher in Rok Kovač (oba Akademski AO) sta 15. t. m. preplezala že drugo novo smer (Mongo V+/IV+, AO, 500 m, 9 h) v desnem delu Vevnice. Vstop je na fotografiji v Buscainijevem vodniku (str. 400) ravno še vidno (desno spodaj), potem pa smer poteka ves čas poševno proti levi na greben, kjer se v njegovi zadnji petini priključi smeri Mihelič-Žumer, smeri, ki sta jo preplezala Avstrijca in smeri 238 c.
Od tu in tam
AO Celje: V soboto 13. t. m. je naveza Marjana Šah-Šrot ponovila Steber Križa, Bornšek in Cankar sta plezala Direktno v Št. Rinki, isto tudi Izlakar in Stopar, Golob in Tič (Impol) Cicovo v Turski gori, Vanovšek in Srebotnik pa Szalay-Gerinov greben. V nedeljo so člani AO pripravljali drva za postojanke, ki jih oskrbuje njihovo matično PD.
AO Črnuče: Patarčič in Štucin sta 12. t. m. ponovila Kamniško v Koglu, 16. t. m. pa Radetič in Štucin smer Juvan – Šteblaj v Široki peči. Smer, k poteka po kompaktni kamniti skal (plezala sta nekaj več kot pet ur,) ima malo ponovitev.
AO Matica: Belak je v soboto 13. t m. s tovarišem ponovil smer Dolar- Kilar-Vavken v Trapezu.
AO Nova Gorica: Nives Čotar in Leon Markič sta opravila 1. ponovitev smeri Markič-Likar v Zapotoškem vrhu, preplezala pa sta tudi Deržajevo v Mali Mojstrovki. Jože Brezavšček pa je v zadnjem času opravil štiri solo ponovitve – Dolgo Nemške smeri, Jesih- Potočnikove v Debeli peči, Brojanovega raza v Stenarju in grebenskega prečenja Gamzovec – Pihavec, Brezavšček in Markič pa sta 13. t. m. preplezala Crkovnikov steber v Z steni Krna.
Obalni AO: Hrvatin in Šan sta konec avgusta preplezala tri smeri v Savinjskih Alpah ter varianto S grebena M. Mojstrovke. 13. t, m. pa so opravili več ponovitev nad Belo vodo: Frantar in Kirn sta plezala smer Ive-Piemontese v C. Piccola delta Scala, Kirn s Slapernikom smer Bulfoni – D Ereditta v isti steni, Slapernik in Peričev pa Kugyjevo v Visoki Beli Špici. Ines Božič in Sonja Vranac pa sta ponovi SZ raz in Deržajevo v M. Mojstrovki
AP TAM: Kokol in Štor sta 5, t ponovila Bavarsko smer, sestopila pa sta po Nemški. Tučič pa je to kombinacijo preplezal sam11. t. m.
Smrt na Škrlatici in Velikem draškem vrhu.
Umrla sta Franc Arh iz Bohinjske Bistrice in Barbara Pečar iz Ljubljane – Bernardo Arh rešili
KRMA, VRATA, 21. septembra – Dopoldne je pri plezanju po centralni smeri Velikega draškega vrha (2243 m) omahnil v smrt 23- letni Franc Arh, alpinist, doma iz Bohinjske Bistrice. Popoldne, okrog 12.45, je dijakinji prvega letnika gimnazije, Barbari Pečar, doma iz Ljubljane, Šarhova 30, zdrsnilo na poti s Škrlatice (2738 M) in dvesto metrov niže je obležala mrtva.
Mojstranski reševalci so za prvo nesrečo izvedeli ob 11. uri dopoldne. Iz Krme so takoj odšli proti vstopu v krušljivo centralno smer Velikega draškega vrha. Zjutraj sta v to smer vstopila alpinist Franc Arh z ženo, 25-letno Bernardo. Pri premagovanju četrtega raztežaja je Franc kot prvi v navezi omahnil in 50 metrov niže obležal mrtev. Padec je bil tako silovit, da je Bernardi iztrgal vrv na stojišču, izpulila sta se klina. Bernardo je vrglo v steno, kjer je obvisela zamotana v vrvi. Njene klice na pomoč so slišali planinci in obvestili reševalce v Mojstrani. Ti so bili z vso opremo nekaj pred 15. uro pri nesrečni navezi, 150 metrov nad vstopom v steno. Bernardi so pomagali, da je varno prišla do vznožja stene. Njenemu Francu niso mogli več pomagati. Z nočjo so ga mojstranski reševalci pripeljali v Krmo.
Popoldne je priletel v Krmo tudi pilot helikopterja RSNZ z zdravnikom. Takrat so izvedeli za novo nesrečo. Na poti s Škrlatice je zdrsnilo mladi planinki. Kljub močnemu vetru je pilot poskušal priti čim bliže, kraju kjer je obležala nesrečna Barbara. Med Dolkovo špico in Škrlatico je odložil načelnika GRS in še poletel nazaj v Vrata.
Skupina tridesetih planincev mladinskega odseka PD Ljubljana matica se je popoldne s sedmimi mladinskimi vodniki vračala s Škrlatice – naporne in zahtevne planinske ture. Na grebenu, petnajst minut po sestopu, se je Barbara spotaknila, izgubila ravnotežje in omahnila. Niso ji mogli pomagati.
MIRKO KUNŠIČ