Zgodba o poročni obleki, ki je poletela čez gore – Kaj vse najdejo in doživijo marljivi »markacisti« – Kje so tisti časi, ko se je v gorah še zabavalo?
Na Monte Frascoli, 1961 metrov visoko v Karnijskih Predalpah, se je pred dvajsetimi leti zgodilo nekaj, kar bi lahko bilo prizor iz filma — ali vsaj iz dobre gorske legende. Skupina prijateljev, prostovoljcev pri čiščenju poti nad vasjo Tramonti di Sopra, je med delovno soboto naletela na nekaj, kar v takem okolju ne bi smelo obstajati: poročna obleka, pod borovcem, bela kot sneg.
»Bilo je res(nično). Obleka je bila tam, poleg borovca,« se danes (po dveh desetletjih) spominja Simone Varnerin, eden od udeležencev nenavadnega odkritja. Sprva so se smejali — kdo bi verjel, da bi se poročna obleka znašla skoraj na dveh tisoč metrih? A ko so stopili bliže, je bilo jasno: ni šala. Čipka, til, pas, vse kot iz butika, le da v gorskem vetru.
Podobno smešno poročno zgodbo je na Mali planini uprizoril neverjetno iznajdljivi Andrejko Šlebir, znameniti oskrbnik koč in urejevalec poti, o katerem bomo nekoč še pisali, …
Sledil je trenutek tišine, nato pa val domišljije. »Zdaj bomo našli še nevesto,« je nekdo pripomnil. A namesto groze je prevladala goliardija (navihanost). Obleko so previdno pobrali, jo odnesli na vrh in tam — kot se spodobi — uprizorili poroko na višini. Nasmejana druščina je na vrhu Frascole zaplesala, z belo tančico in improviziranim obredom, ki bi si ga zapomnili za vse življenje.
Ko so se vrnili v dolino, je bilo jasno, da jim nihče ne bo verjel. Zato je eden od njih oblekel obleko in stopil med prijatelje v koči. Sledil je izbruh smeha, nevera, nato pa — ko so pokazali dokaz — dvojna zabava. A kljub vsemu veselju je ostalo vprašanje: od kod obleka?
Odgovor je prišel nekaj dni pozneje. Po objavi v lokalnem časopisu se je oglasila gospa iz Tambre d’Alpago, ki je trdila, da je obleka njena. In res je bila. V njenem kraju je nekaj mesecev prej divjala tromba d’aria, ki je odnesla streho hiše — in z njo poročno obleko, pripravljeno za hčerkin poročni dan. Veter jo je ponesel čez gorske grebene, več kot trideset kilometrov daleč, vse do Frascole.
Ko so se zgodbe povezale, so gorski prostovoljci organizirali še eno praznovanje — tokrat pravo. V Tramonti di Sopra so gospe vrnili obleko, z aplavzom, šalami in občutkom, da so bili del nečesa, kar se zgodi le enkrat v življenju.
