VSEBINA
06 ESEJ IZTOK OSOJNIK Paberkovanje nekega mišelina
12 Vox populi in cosa nostra. Glas vpijočega, pisma bralcev.
14 REPORTAŽA “STRUJA” Plezanje v Dalmaciji
18 Kjer vse poti vodijo na jug. Severni tečaj.
22 Plezalni Kralji Matjaži. Kritični članek.
24 Osapska jama. Podzemlje previsnih sten nad Ospom.
28 Dauphineja. Najbolj divji del Alp.
32 Kdo je rekel, da je v Patagoniji slabo vreme. Odprava.
36 Lotse – everestov sosed.
39 Izgubljena pot. Kolumen.
40 Za staro kolo in majhnega psa. Pedro Pons.
42 INTERVJU GORE IN FILM Robert Schauer
48 Siberut. Otok simpatičnih divjakov.
50 V Črni na Koroškem. Kolesarstvo.
52 Hepi Brzdej. Tri leta Grifa.
54 Zavarovanje na poti.
56 Na pobočju nasprot sonca. Oprema.
58 Lado Jakša. Fotogalerija.
Priloga A5 https://gore-ljudje.net/novosti/dr-milan-schara/
Fotografija na naslovnici: Tri leta Grifa. Fotografija: Matej Mejovšek.
Glas vpijočega
VOX POPULI IN COSA NOSTRA
Demokracijo (vladanje ljudstva) so pogruntali že stari Grki. A ljudstvo bi težko vladalo, če ne bi imelo možnosti izražanja svojih mnenj, za kar so si izmislili določena pravila. A navkljub pravilom: moraš se oglasiti, če hočeš, da te slišijo in da tako izraziš svojo voljo, zamisel, pomislek; lahko kot posameznik ali pa kot skupina. Če si tiho, te izrinejo v kot, poteptajo, in na koncu lahko le igraš Kalimera in čivkaš nekaj o krivici.
In prav to se je začelo dogajati v zadnjih dneh. Vlada je pripravila osnutek odredbe o prepovedi vznemirjanja živali zavarovanih vrst v stenah na območju Kraškega roba, kar pomeni prostorsko in časovno omejitev plezanja v tamkajšnjih stenah, kamor seveda sodi tudi Osp in v tej vasici pripravila tudi predstavitev tega besedila tamkajšnjim prebivalcem. Plezalcev na sestanek ni povabila. Kako je to mogoče? Preprosto. Pristojni na Planinski zvezi so predlog, ki temelji na neformalnem dogovoru v okviru PZS izpred treh let, že kar podpisali! Ta neformalni dogovor so s Planinske zveze takrat poslali vsem alpinističnim odsekom, kakšnega posebnega odziva in pripomb iz društev in klubov pa ni bilo. Če se tedaj plezalci res niso potrudili spremeniti nastale situacije, so v veliki meri sami krivi za položaj v katerem so se znašli danes. Vendar pa bi se morali ljudje iz ustreznih komisij (KŠP in KA) (že pred tremi leti pri neformalnem dogovoru in danes pri predlogu Odredbe) po naravi svoje funkcije vsaj načelno potegniti za plezanje v Sloveniji in zagovarjati plezalne interese. To pa se ni zgodilo in zato bi morali tudi oni prevzeti nase nekaj odgovornosti za nastali položaj. Nedejavnost plezalcev pri odzivu na neformalni dogovor izpred treh let je velik argument, vendar pa verjetno ne dovolj veliko opravičilo za podpis predloga Odredbe s strani komisij na PZS brez vednosti slovenskih plezalcev. Neformalni dogovor je pač nekaj drugega kot vladna odredba.
In kaj ima pri vsem skupaj glas ljudstva? Veliko. Če bi plezalci iz društev in klubov takrat neformalni dogovor vzeli resno in povedali svoje pripombe, bi morali tudi na ustreznih komisijah pri naši krovni organizaciji ravnati drugače. V primeru, da bi tedaj nastopili skupaj in trobili v en rog, namesto da je o tej problematiki tekla debata morda le ob pivu, bi tudi nasprotna stran (naravovarstveniki, preučevalci ptičev itd.), ki je zelo dobro organizirana in zato močna, dobila dostojnega nasprotnika in ne bi mogla ravnati s plezalci kot “svinja z mehom.” Zato je (upajmo) še čas, da s svojimi glasovi opozorimo ne samo na plezalce, ampak na vse “raziskovalce nekoristnega sveta”, sicer se utegne zgoditi, da bo nadaljni razvoj dejavnosti s katerimi se ukvarjamo, šel v nasprotno smer, kot si sami želimo. Z enotnostjo in javnim nastopom je potrebno vzpostaviti dialog z naravovarstveniki. Seveda to pomeni tudi določeno izpostavljanje v javnosti (kar s(m)o nekateri ne tako dolgo tega pri dogodkih v Podpeči že naredili), vendar tudi spanje z mirno vestjo, da smo nekaj le storili za našo stvar. Ne smemo namreč pozabiti, da je delno zaprtje sten nad Ospom samo korak do razglasitve teh pečin za naravni spomenik, kar pa bi pomenilo takojšnje zaprtje za vse dejavnosti, ki se tam odvijajo. Tako se lahko začnejo rušiti domine in bo ta plaz včasih tudi ne dovolj strokovno podprtih omejitev zajel tudi druge dejavnosti v naravi. V skrajni sili se lahko celo uresniči velika želja predstavnika DOPPS g. Franca Bračka, ki jo lahko preberete v “Bistri misli” v satirični rubriki Jodlidu, naj raje plezamo po umetnih stenah, kajti narava da ni športni poligon!!??
Revija Grif sprejema na svoja pleča vlogo poligona, na katerem bi se lahko kresala mnenja teh in onih z namenom, da se v konstruktivni razpravi doseže nek sporazum, ki bi zadovoljeval vse strani.
Drage plezalke in plezalci, raziskovalci nekoristnega sveta! Morda je zdaj čas, da pozabimo na razne zamere in da strnemo vrste za svojo stvar. Če že ne morete drugje (kar tudi ne bi bilo slabo), lahko tukaj poveste svoje mnenje in ga bodo slišali oziroma prebrali tudi drugi. Najenostavneje je pač biti tiho, ko pa je prepozno, javkati o krivici in še o čem. Težko ali celo zelo težko je nekaj narediti, a poskusiti velja in zato vas vabimo da po svojih močeh sodelujete. Pokažite, da vam ni vseeno.
Sicer pa vam v poletnih mesecih želim veliko užitkov v naravi, pri plezanju, čolnarjenju, jamarstvu in podobnih “nekoristnih” opravilih ter obilo dobre volje!
Tadej Golob
IMPRESSUM
Izdajatelj in založnik: Mythos d.o.o.
Direktor: Tomaž Drozg
revija Grif:
glavni in odgovorni urednik: Tadej Golob
fotografija in oblikovanje: Matej Mejovšek
uredništvo: Urban Golob, Simon Slejko, Maja Čonč
stalni sodelavci: Boštjan Gomboc, Boris Strmšek, Matic Redelonghi, Tina Ziherl
Lektoriranje: Katja Krasko
V tej številki so sodelovali: Iztok Osojnik, Boris Čujič, Stane Klemenc, Franc Malečkar, Mire Steinbuch, Monika Kambič, Klemen Mali, Rok Kovač, Miha Kajzelj, Robert Schauer, Luka Pavlovčič, Carmen Breznikar, Marko Paternu, Marjan Žiberna, Lado Jakša, Pedro Pons, Nuša Podgornik, Matija Grah, Alenka Jerala, Tomo Jeseničnik, Pavle Kozjek, Tomaž Rant, Uroš Samec, Franci Horvat.
Naslov uredništva: Grif, Komenskega 11, 1000 LJUBLJANA, tel.: +386 61 314 946 fax: +386 61 1314 323 www. Mythos.si
Priprava za tisk: PRestige, Ljubljana
Izdelava filmov: CAMERA, Ljubljana
Tisk: Tiskarna Žnidarič, Kranj
Oglasno trženje: Tanja Pavček, Agencija PRestige, Komenskega 11, 1000 LJUBLJANA, tel.: 386 61 328 070 fax: 386 61 1314 323
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Vse avtorske pravice si pridržuje izdajatelj. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije sodi edicija med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje petodstotni prometni davek.
Letna naročnina: 3670 SIT
Dejavnosti, ki jih opisujemo v reviji Grif, so lahko nevarne. Ne spoznavajte jih sami in ne posnemajte nepripravljeni in neizurjeni dejanj športnikov, ki jih opisujemo. Potrebna znanja vam bodo posredovali usposobljeni vaditelji v alpinističnih in jamarskih odsekih, plezalskih, jadralskih in drugih tovrstnih klubih po Sloveniji.
