MMC RTV Slovenija – Ksenja Tratnik
Jesenski obisk gora je bil velik, a brez večjih nesreč. Šerkezi pojasni, da je razlog preprost: v jeseni hodijo v gore izkušenejši, tisti, ki se izogibajo poletnim množicam in v gorah iščejo mir. Poleti pa je obisk eksplodiral — in z njim tudi število nesreč.
Porast nesreč in zakaj se dogajajo
Pred 20 leti je bilo v gorah (in pod njimi) okoli 240 posredovanj na leto, danes jih je več kot 600. Razlogi: več obiskovalcev, tudi tujih turistov, napačna oprema, slaba fizična pripravljenost, hitro spreminjajoče se vreme, zdravstvene težave, zlasti pri starejših, nerazumevanje, da so slovenske gore tehnično zahtevnejše kot “hiking” v Angliji.
Šerkezi poudari, da so naše poti dobro opremljene, a to ljudi pogosto zavede — tudi “lahka pot” ima pasti.
Reševanje: realnost, ne mit
Čeprav se zdi, da je vsaka intervencija helikopterska, dve tretjini reševanj opravijo peš. Helikopterji so dragoceni, a odvisni od vremena in razpoložljivosti. Šerkezi si želi namenske državne helikopterje, kot jih imajo v Italiji, kjer gasilski helikopter pogasi požar v desetih minutah — pri nas pa takšne akcije trajajo dneve.
Varnost reševalcev
100‑odstotne varnosti ni. Reševalci najprej poskrbijo zase — iz preteklosti je preveč primerov, ko so reševalci umrli, za njimi pa ostale družine. Analiza tveganja je obvezna, zlasti pozimi. Včasih se intervencija odloži, dokler se razmere ne izboljšajo.
Pomanjkanje podmladka
Šerkezi opozarja na resen problem: premalo mladih reševalcev. Reševalec mora začeti mlad, biti alpinistično usposobljen, fizično močan. Prihajajo kandidati, ki so stari 30+, kar je po njegovem mnenju prepozno za prvo linijo. Zato napoveduje: delna profesionalizacija gorskega reševanja je neizogibna.
Plačljivo reševanje
Šerkezi je jasen: “Tista vlada, ki bo to spravila skozi, si zasluži Nobelovo nagrado.”
Po njegovem bi moralo biti reševanje plačljivo za vse, kot v Avstriji ali Švici. Ne zato, da bi kaznovali ljudi, ampak zato, da bi se odgovorneje podajali v gore. Poudari, da reševanje ni brezplačno — plačujejo ga državljani.
Promet in dostopnost
Velik problem je manjko javnega prevoza. PZS spodbuja obisk z avtobusi, a ti pogosto sploh ne vozijo zgodaj zjutraj, ko je treba začeti turo. Kot primer dobre prakse navede Tre Cime, kjer je sistem ramp in javnega prevoza urejen. Pri nas pa pogosto prevlada “ideja zaslužka”, ne varnost in trajnost.
Vzgoja in prihodnost gora
Šerkezi poudarja pomen vzgoje mladih — gibanje v naravi, spoštovanje okolja, razumevanje tveganj. Skrbi ga, kako usmeriti množice, da ne bodo uničile gorskega sveta z: nesmiselno infrastrukturo, hrupom, neurejenim prometom, neodgovornim ravnanjem.
Zaključi z mislijo, ki jo pogosto ponavlja: Naravo smo si izposodili od naših otrok.
